Pojavilo se je veliko idej, zamisli, a nekatere so bile težko izvedljive. Prizadevali smo si zamisliti si poskus, pri katerem bi namesto točkastega dobili zvezen graf. Do tega ni prišlo, ker bi za tak graf morali imeti računalnik, povezan z mehanizmom za premikanje. Povedano nam je bilo še, da so magneti manjši kot kovanci in precej močni. Razmišljali smo, na kakšne načine bi lahko merili silo. Predlogi so bili:

• s tehtnico – en magnet postavimo na tehtnico in mu približujemo drugega
• s silomerom – podobno kot s tehtnico, le da bi magneta približevali vodoravno; pojavi se problem trenja in natančnosti silomera
• balistično - na zračno drčo postavimo voziček in nanj pritrdimo magnet; voziček porinemo, mu izmerimo hitrost; zanima nas, kako blizu do drugega, fiksiranega magneta pride; iz meritev dobljeno W(r) odvajamo, da dobimo želeno F(r)
• statično- škripec, uteži, s kakšno maso se uravnovesi, kot pri praktikumu pri kondenzatorju
• z računalnikom preko merilne kartice
• en pritrjen magnet in en na vozičku; s sonarjem merimo r(t), na začetku pa magneta stisnemo skupaj