V zgornjo ploščo smo naredili še luknjo na sredini za cevko iz pleksi stekla. Poskušali smo jo postaviti čim bolj vzporedno nad spodnjo, za pritrditev na nosilne palice smo uporabili objemke.
Na spodnjo ploščo smo postavili natančno elektronsko tehtnico. Da bi se izognili vplivu tehtnice, smo v leseno kocko naredili vdolbino, vanjo vstavili magnet, kocko pa postavili na tehtnico. Skozi luknjo v zgornji plošči smo cevko namestili navpično nad magnet na tehtnici. Ker se je cevka luknji tesno prilegala, nam je ni bilo treba dodatno pritrjevati. V cevko smo spustili drugi magnet. Ker je bil malce ožji od cevke, smo izdelali še kratko leseno palčko, ki se prilega cevki, in jo spustili za magnetom, da se ni nagibal v cevki.
Na zgornjo ploščo smo postavili mikrometer, katerega podaljšana konica je segala v cevko in se neposredno dotikala palčke. Za spreminjanje merilnega območja mikrometra smo uporabili 9 mm visoke medeninaste palčke, ki smo jih spustili v cevko.
Razdaljo med magnetoma smo nastavili tako, da je tehtnica kazala isto težo, kot prej. Nova razdalja pri tej nastavitvi je ustrezala prejšni razdalji. Mikrometer smo spet nastavili na isto težo kot prej in pogledali razdaljo.
Izdelali smo še mehanizem za spreminjanje razdalje. Vzeli smo desko in jo postavili prek letve. En konec deske in vrh mikrometra smo povezali z žičko. Tako smo s polaganjem uteži na levo ali desno stran od vrtišča bodisi prek žičke vlekli konico mikrometra (in s tem večali razdaljo med magnetoma) bodisi z desko direktno pritiskali na konico (in tako manjšali razdaljo).
Največ težav smo imeli zaradi pomanjkanja orodja (žage, dovolj široki svedri za vrtanje, vodna tehtnica …).
