Tako smo se tudi v okviru prvega srečanja seznanili z računalniškim programom (Cool edit), s katerim smo preko potopljenega (izoliranega s tanko folijo) mikrofona posneli in analizirali zvok, ki je nastal ob padcu kapljice na vodno gladino.
(zamisel prva izvedba, morebitne težave, izboljšave končna izvedba)
Ob prvem našem srečanju smo se seznanili z dodeljeno nalogo (Pesem dežnih kapljic ) in problemom (Meritev nastalega zvoka oz. frekvenc nihanja). Ugotovili smo, da potrbujemo več inštrumentov oz. pripomočkov za izvedbo te vaje. Bili smo finančno omejeni –v okviru zmožnosti šole (črpalka, posoda, stojalo...).
Tako smo se tudi v okviru prvega srečanja seznanili z računalniškim programom (Cool edit), s katerim smo preko potopljenega
(izoliranega s tanko folijo) mikrofona posneli in analizirali zvok,
ki je nastal ob padcu kapljice na vodno gladino.
Na podlagi teh dejstev in zmožnosti smo sestavili ogrodje našega eksperimenta, ki je moralo zaradi »natančnih« meritev omogočati konstantno kapljanje (prirejen infuzijski sistem) tekočine (vode)
in pa seveda tudi zmožnost nastavitve velikosti kapljic.
Tehnične težave, katere so se pojavile (šumi okolja, premajhna hitrost in velikost kapljic) pa smo večinoma reševali z višino kapljanja v posodo in že prej preizkušenimi nastavki za infuzijski sistem.
Ko eksperiment uspe ga samo še preverimo (preizkusimo), ter zebeležimo (drugo in tretje srečanje) in optimalno nastavimo –glede na prej naštete težave (lega mikrofona ,tišina med
snemanjem...).
Izbira velikosti kapljic
Na začetku smo si morali izbrati ustrezno velikost kapljice. Da smo kar najbolj natančno določili volumen, smo nakapljali 50 kapljic v suh merilni valj (ker samo ene kapljice nismo mogli dovolj natančno izmerit ). Ugotovili smo, da z našo cevko dobimo točno 0,05 ml kapljice ( 50 kapljic = 2,5 ml +/- 0,1 ml ). Potem smo povečali luknjo na cevki tako da smo cevko poševno odrezali. Z nekaj poskusi smo dobili kapljico velikosti 0,065 ml in poskuse ponovili z njo. Še enkrat smo povečali luknjico da smo dobili kapljico velikosti 0,08 ml. S temi tremi kapljicami smo potem izvedli vse meritve. Velikost kapljic smo potem dodatno preverili z milimeterskim papirejm. Radij kapljice, razbran z papirja smo vstavili v enačbo za volumen krogle. rezultati so se dobro ujemali z zmerjenimi volumni kapljic.
Določanje hitrosti kapljic
Za kar se da natančno določanje hitrosti smo uporabili še enkrat isto metodo: ponavljanje. Padec kapljice smo štopali 25x ( petkrat vsak ). Dobili smo povprečen čas padca 0,65 s +/- 0,05 s. Po enačbi v = a * t smo dobili končno hitrost kapljice: 6,3765 m/s. Dobljeni rezultat se od teoretičnega razlikuje za 0.25 m/s oz. 4 % ( kar najbrž pomeni da smo imeli hudo srečo ).