Odločili smo se, da bomo pogledali kako vplivajo saje na koeficient trenja in koeficient lepenja. Naredili smo eksperiment s katerim smo ugotovili, kako se spremenita koeficient trenja in lepenja, če na telo nanesemo tanko plast saj.
' + 'Kako izmerimo koeficient trenja?' + 'Obstajajo različni načini po katerih izmerimo koeficient trenja. Mi smo ga izmerili na sledeči način. Vzeli smo neko telo ter ga stehtali, nato smo ga položili na ravno podlago in ga pričeli vleči s konstantno vlečno silo. Silo smo izmerili z Newton-metrom ter si jo zapisali v tabelo. Meritev smo opravili devetkrat. Ko vlečemo telo s konstantno silo, delujejo nanj sile, tako kot prikazuje slika (Fg - sila teže, N - normala, ki je naspritno enaka sili teže, Fv - vlečna sila in Ft - sila trenja, ki je nasprotno enaka vlečni sili). Koeficient trenja izračunamo na sledeči način: Ft = kt Fg iz tega sledi kt = Ft / Fg.
' + 'Kako izmerimo koeficient lepenja?' + 'Koeficient lepenja dobimo na podoben način. Mi iščemo kl max, to je maksimalen koeficient lepenja pri katerem telo še ne zdrsne. Tako je prva razlika med koeficientoma trenja in lepenja ta, da se telo pri drugem eksperimentu ne premika. Sile, ki nastopajo pri tem eksperiment so enake, s to razliko, da namesto Ft nastopa Fl (sila lepenja). Maksimalno silo lepenja dobimo tako, da silo postopoma povečujemo in si zapišemo zadnjo vrednost sile, pri kateri telo še ne zdrsne. Enačba se tako glasi: kl max = Fl max / Fg.
' + 'Vzeli smo tri različne klade iz lesa, na eno od teh smo nalepili plast plastike, na drugi dve pa plast papirja. Stehtali smo vsako posebej (mase so zapisane spodaj). Tako smo dobili klade oblepljene z različnimi materiali, definirali smo stik med dvema plastema (primer: STIK: les - plastika, pomeni, da smo klado oblepljeno s plastiko vlekli po leseni podlagi). Po II. Newtonovem zakonu vemo: Fg = m · g (m - masa klade v kilogramih, g - gravitacijski pospešek). Po zgoraj definiranih postopkih smo izmerili posamezne koeficiente ter jih vnesli v tabele. Posamezne klade smo vlekli po leseni deski.
' + 'Nato smo s svečo nanesli saje na leseno podlago. Postopek smo ponovili. Vsi podatki so v tabelah.
' + 'Vse meritve smo izvajali na podoben način, in sicer z drsečo klado (z znano maso) in vzmetnim merilnikom sile. (glej: Meritve koeficienta trenja)
' + 'Legenda' + 'Oba koeficienta smo izračunali po zgoraj definiranih postopkih. Izračunani koeficienti so v tabelah, sedaj pa moramo dobiti še povprečno vrednost za posamezne stike. Povprečno vrednost vseh meritev dobimo tako, da seštejemo vse izračunane vrednosti koeficientov, ter vsoto delimo s številom vseh meritev:
' + 'kt' = (kt1 + kt2 + ... + kt9) / N,
' + 'pri čemer je k't povprečna vrednost koeficienta trenja. Definiram še odmik σ, ki je odmik od povprečne vrednosti. Ker je meritev malo lahko σ ocenimo po dvotretjinskem pravilu. V interval od k't - σ do k't + σ mora pasti dve tretjini meritev, torej v našem primeru minimalno šest meritev:
' + 'σ2 = ((kt1 - kt')2 + (kt2 - kt')2 + ... + (kt6 - kt')2) / N,
' + 'pri čemer je N število meritev, ki smo jih vzeli (v zgornjem primeru je N = 6). To je naša absolutna napaka, definiram še relativno napako, ki je:
' + 'σ / kt', od tu sledi: kt = kt' ± σ in kt = kt' (1 ± σ / kt')
';