Namenili smo se (po asistenotvem nasvetu) meriti prevodnost tanke plasti saj na dielektriku (neprevodniku). Cilj našega poizkusa je bilo opazovanje spreminjanja upornosti pri deformaciji površine. Ker je plast saj na površini razmeroma tanka (plast smo na ploščico naparili), smo pričakovali nestalno upornost.
' + 'Potek dela' + 'Izvedli smo naslednji poizkus: Vzeli smo tiskano vezje, z na gosto posejanimi prevodnimi krogi (med njimi so bile tanke neprevodne reže - glej sliko). Na tiskano vezje smo najprej zaspajkali žici, da sta vzporedno potekali čez celotno ploščico, tako da je bilo med žicama le nekaj (3-4) praznih rež. Naparili tanko (čimbolj) enakomerno plast saj, tako da so bile reže prekrite, žice pa smo povezali z merilnikom upornosti, ki nam je preko računalika (na programu LoggerPro(r) ) izpisoval trenutno vrednost upornosti na zaslonu.
' + 'Pripravili smo tudi leseno vpetje z režami v razmiku malo manjšem od dolžine ploščice. V to vpetje smo vstavljali ploščico, ki se je zaradi razlike v razmiku med režami malce ukrivila. Tako smo za vsako režo merili upornost med žicama po ploščici.
' + 'Prvo meritev smo izvedli tako, da smo na konca ploščice s pravkar nanešeno (naparjeno) plastjo saj pritrdili elektrodi in z ohmmetrom opazovali upornost med elektrodama v odvisnosti od deformacije površine. (glej: Meritve upornosti, Tabela1)
' + 'Izvedli smo še eno meritev; uporabili smo ploščico, s katero smo izvedli prvo meritev, in jo začeli postopoma kriviti, in sicer v obratno stran kot pri prvem poizkusu. Zaradi tega smo pričakovali različen rezultat kot pri prvi meritvi. (glej: Meritve upornosti, Tabela2)
' + 'Pripomba (količine): d - podaja dolžino loka, R - podaja razpon meritev upora, ki jih je vračal ohmmeter, l/d - podaja razmerje med dolžino loka in dolžino tetive, δR - podaja velikost intervala meritev upora. (za predstavitev geometrijskih količin glej: Rezultati meritev upornosti)
';