Da bi lažje prikazali podatke, smo si predstavljali, da smo površino, na katero smo naparili saje ukrivili v lok, ki bi bil del krožnice. (glej sliko)
' + 'Z merjenimi podatki smo nato izrisali graf upornosti v odvisnosti od deformacije.
' + ' | ' +
'
| Graf: srednja vrednost upora v odvisnosti od deformacije l/d. Klikni za povečavo (tukaj ali sliko) | ' +
'
| ' + ' |
 | ' +
'
| Graf: srednja vrednost upora v odvisnosti od deformacije l/d. Klikni za povečavo (tukaj ali sliko) | ' +
'
Pomemno je poudariti da je to graf ene same meritve. Vrednosti za upornost namreč niso bile konstantne, temveč so nihale od ene navedene vrednosti k drugi (za vsako meritev posebej, seveda).
' + 'Najzanimivejše opažanje pri našem poizkusu je vsekakor močno nihanje upornosti. Razen pri neukrivljeni ploščici so bile maksimlne in minimalne vrednosti v očitnem razmiku. V prvih šestih meritvah je bil povprečna amplituda 80KQ, pri naslednjih višjih meritvah pa je amplituda spet minimalna. Samo nihanje je težko razložiti z našim znanjem, saj je verjetno je to posledica več različnih dejstev in dejavnikov, katerih vpliv je lahko zelo različen in je njihovo vplivanje težko oceniti (sploh v okviru naše napake). Mednje lahko štejemo neenakomernost nanosa, vpliv vlažnosti in temperature okolice,...
' + 'Druga zanimivost je tudi sprememba srednje vrednosti z upornost v odvisnosti od deformacije. Čeprav so bile meritve dokaj nenatančne in težko govorimo o lepih rezultatih, saj imamo na voljo le malo meritev, je opaziti določeno odvisnost. Zaradi tega je zanimiva druga meritev, pri kateri smo isto ploščico, ki smo jo uporabili za prvo meritev ukrivljali v drugo smer (pri prvi meritvi smo površino malce povečali, pri drugi pa smo jo dejansko stiskali). Druga meritev nam pokaže raztresene podatke, za kar je najverjetneje kriva že prva deformacija in tudi ukrivljnje v nasprotno smer od prve. Sklepamo, da je prišlo do prerazporeditve nanosa.
';