TEORIJA IN ZAKLJUČEK

TEORIJA

Med molekulami vode delujejo medmolekulske sile. Tališče in vrelišče vode sta višja kot pri podobnih spojinah predvsem zaradi močnih vodikovih vezi med prostim elektronskim parom pri kisiku in vodikom sosednje molekule. Za molekule velja, da je njihova hitrost sorazmerna s korenom energije W_k=mv²/2. Torej več kot imajo molekule energije, hitrejše so.Voda ves čas izhlapeva. Nad gladino vode je vedno nekaj pare. Kadar sta parni tlak vode in zračni tlak izenačena, začne voda vreti in če še naprej segrevamo, vsa voda dokaj hitro izhlapi. Pri nižji temperaturi pa je nasičeni parni tlak vode nižji (Clasius-Clapeyronova enačba). Voda sicer ne vre, ampak počasi izlapeva, tako da se tik nad gladino ves čas vzdržuje nasičen parni tlak vode.Če molekule v zraku naletijo na kondenzacijska jedra se, vodna para kondenzira - preide v tekoče stanje. Na kapljicah se sipa svetloba in mi jih vidimo kot oblake oziroma meglo.

IZPAREVANJE

1.Sevanje segreje površino vode.
2.Nekateri majhni delci vode zamenjajo fazo iz kapljevine v plin zaradi energije (toplote) ki jo odda Sonce.
3.Ti majhni delci (ki jih imenujemo vodna para) se začnejo dvigati v ozračje.

KONDENZACIJA

1. Vodna para se dviguje, ker je toplejša kot zrak, ki jo obdaja.
2. višje kot gremo, hladnejši je zrak, ta shladi paro in zaradi tega se para spremeni v kapljevino.
3. majhni vodni delci se začnejo med seboj združevati, tako da tvorijo kapljice.

PADAVINE

DEŽ
Kapljice vode postajajo vedno večje in težje, saj se jih vedno več zlepi skupaj.
Ko postanejo pretežke, padejo na zemljo v obliki dežja.
SNEG
Če je ozračje zelo mrzlo, kapljice med padanjem spremenijo fazo (iz kapljevine v trdno stanje).
Tako pride na zemljo sneg.

CLASIUS-CLAPEYRONOVA ENAČBA

dp_s/p_s=Mq_idT/RT²

q_i...specifična izparilna toplota v odvisnosti od temperature- za vodo se ta giblje med 2,49 in 2,26 MJ/kg,
p_s...nasičen parni tlak kapljevine pri dani temperaturi

Clausius-Clapeyronova enačba nam pove, kako je vrelišče odvisno od tlaka. Vsi plini imajo manjšo gostoto kot tekočine in iz tega sledi, da če povečamo tlak, se tališče zviša. Ta učinek se uporablja naprimer pri kuhanju v ekonom loncih. Obratno pa velja, da pri nižji temperaturi kapljevina vre pri nižjem tlaku. To nagaja alpinistom v visokih gorah, kjer se izkaže, da zaradi nižjega tlaka vre voda pri dosti nižji temperaturi od 100°C.

Če zrak ni nasičeno vlažen, bo voda izhlapevala. Relativna vlažnost je definirana kot p_v/p_s, kjer je p_v parni tlak vode v zraku. Hitrost izhlapevanja je torej odvisna v glavnem od relativne vlažnosti, ta pa od temerature in količine vode v zraku. To zakonitost se uporablja na primer pri psihrometrični metodi merjenja relativne vlažnosti, t.j. z enim suhim in enim mokrim termometrom.