Pojav, pri katerem vrteči se predmet med letom zavije, se imenuje Magnusov efekt. Odločili smo se preveriti, kolikšna je Magnusova sila, ki deluje na valj, ki ima os vrtenja pravokotno glede na gibanje skozi zrak. Pri našem poskusu smo namesto gibanja objekta skozi zrak raje pritrdili opazovano telo (valj), in ustvarili stalen zračni tok. Tako smo se znebili neenakomernega gibanja valja skozi zrak zaradi zračnega upora.

 

Sila zračnega upora je bila še vedno prisotna, vendar je bila konstantna. Njeno vodoravno komponento, vzporedno smeri zračnega toka je izničila konstrukcija, ki je držala valj pri miru, njeno navpično komponento pa smo izmerili.

 

Tam, kjer se telo vrti nasproti smeri zračnega toka, potuje zrak okoli valja počasneje, kot na drugi strani, zato je v skladu z Bernoullijevo enačbo;

p + 1/2 * ρ * v²  = konst.;

 tam pritisk na žogo večji.

Magnusova sila ima torej smer enako obodni hitrosti na sprednjem koncu valja, t. j. pravokotno na smer zračnega toka.
 

<<Uvod Naprava>>