Skozi dober meter dolgi protitočni toplotni izmenjevalec je po ceveh pritakala topla voda iz gretega lonca z višjo temperaturo in nazaj v isto posodo z nekoliko nižjo temperaturo.

Zavedati se moramo, da so toplotne izgube v okolico velike zaradi samih PVC cevi, vodne črpalke in tudi tesnitve. Kovine so dobri toplotni prevodniki, zato smo izgube nekoliko zmanjšali tako, da smo posamezne cevi (PTTI, KI) ovili z izolacijsko peno.

Meritve smo začeli analizirati šele po 100s delovanja črpalke, saj se je šele takrat zamenjala vsa voda v ceveh in se je razlika temperatur približno ustalila. Moder graf prikazuje meritve temperature vode v loncu (t.j. vode, ki smo jo črpali v sistem). Rdeč graf pa prikazuje temperaturo vračajoče se vode (t.j. vode, ki je iztekala iz sistema). Premice pa so linearni približki teh krivulj.

Prva meritev
(s protitočnim izmenjevalcem pri nižji temperaturi)



Vidi se, da se razlika temperatur počasi ustaljuje. Temperaturna razlika je približno 5°C.
Šum na modrem grafu je nastal zaradi neenakomernega mešanja vode v loncu, na rdečem pa je predvsem posledica našega merjenja pretoka.

Druga meritev
(s kontrolnim izmenjevalcem pri nižji temperaturi)

Razlika temperatur se veča. Nihanja na rdečem grafu so nastala, ker je bilo v sistemu še nekaj zraka, poleg tega pa smo tudi merili volumski pretok in se trudili doseči, da bi bil le-ta čimbolj enak pretoku pri prvi meritvi. To nam je uspelo po 900s. Šum na modrem grafu je zopet posledica neenakomernega mešanja vode.

Tretja meritev
(s protitočnim izmenjevalcem pri višji temperaturi)

Ker med meritvama ni očitnih razlik, si bomo ogledali oba grafa hkrati.

Iz koeficientov premic zadnjih dveh meritev se da opaziti nekaj razlike (pri četrti meritvi se obetemperaturi hitreje znižujeta), kar bi lahko pojasnili z izgubo toplote skozi cevi (pri PTTI se verjetno izgublja nekaj manj toplote v okolico), vendar pa ne moremo zagotovo trditi, saj zunanji pogoji niso bili identični. Drugih opaznih razlik pa ni.

nazaj << na vrh >> naprej