Pred meritvami smo pripravili trakove enake dolžine in širine, vsak pa je bil pobarvan z različnim svinčnikom. Najprej smo trakove zares barvali s svinčnikom, vendar smo pri prvih meritvah opazili, da se upor traku po dolžini spreminja zelo naključno. Verjetno zato, ker je tak nanos svinčnika kjub trudu precej neenakomeren po površini. Mina svinčnika deformira površino lista in ustvarja različno globoke raze, ki imajo boljši ali slabši stik.
Da bi ta vpliv odpravili smo grafit nanesli na papir na drug način. Mino svinčnika smo zdrobili v fin prah (ali pa smo jo strgali z nožem) in ga z mehko krpo enakomerno razmazali po papirju. Iz pobarvanega dela smo nato izrezali trakove dolžine 17cm in širine 3cm. Dobili smo precej bolj gladke in homogeno obarvane trakove, ki so dali tudi boljše rezultate.
Pri poskusnem merjenju smo tudi opazili, da je upor, ki ga pokaže multimeter precej odvisen od elektrod in njihovega stika z grafitnim nanosom na papirnatem traku. Ko smo poskusili upor meriti s točkastimi elektrodami smo pri ponavljanju meritve dobivali povsem drugačne vrednosti upora. Izmerjeni upor je bil (pri enaki razdalji in širini traku seveda) zelo odvisen od mesta na papirju, na kateram smo pritisnili točkasti elektrodi. Po drugi strani pa smo pri večji površini elektrod opazili, da je bila meritev upora bolj zanesljiva in stabilna. Prav tako je bil upor, ki ga je pokazal multimeter manjši pri močnejšem pritisku elektrode na trak. Elektrode smo zato naredili iz dveh bakrovih ploščic, ki sta pokrili trak po vsej njegovi širini, z lastno težo pa sta ustvarljali tudi dovolj velik in enak pritisk nas trak.
