ANALIZA REZULTATOV
ODVISNOST ZAZNAVANJA OD BARVE[6]

Pri zeleni diodi smo v povprečju zaznali utripanje pri najvišjih frekvencah, povprečna vrednost vseh naših meritev je (57 ± 10) Hz; oziroma (50 ± 5) Hz ko smo gledali naravnost ter (65 ± 9) Hz pri opazovanju s perifernim vidom. Pri vseh meritvah je mejna frekvenca rumene nekje med zeleno in rdečo barvo. To se dobro ujema z dejstvom, da rumeno zaznavamo s čepki za rdečo in zeleno svetlobo.[7]

Ogled grafov

Ugotovili smo, da so razlike med meritvami pri opazovanju s centralnim in perifernim vidom veliko večje od razlik med meritvami, dobljenimi z obema različnima načinoma merjenja (torej s povečevanjem oz. zmanjševanjem frekvence do mejne). Zato smo pri nadaljnji obravnavi za posamezno vrednost vzeli povprečje meritev dobljenih s povečevanjem ali zmanjševanjem frekvence do mejne ter ločili le meritve, ko smo diodo opazovali s perifernim oziroma centralnim vidom.

Barva \ način gledanja

Naravnost [Hz]

Postrani [Hz]
povprečje napaka povprečje napaka

rdeča

45,3

2,7

52,1

6,2

zelena

49,7

4,8

64,6

9,1

rumena

46,7

4,7

58,3

8,0

Relativno velike napake meritev so posledica različnega zaznavanja utripanja posameznikov, če pogledamo graf posameznika lahko opazimo, da se meritvi dobljeni na oba različna načina precej dobro ujemata:




Razlike med barvami, kot tudi razlike med osebami, so bolj izrazite pri perifernem vidu.
ODVISNOST ZAZNAVANJA OD JAKOSTI

Pri nizkih jakostih, ko je dioda svetila šibko, smo tudi utripanje slabše zaznavali. Nekje od 5 V naprej na oko nismo več razločili razlik v jakosti svetlobe, pa tudi mejna frekvenca utripanja je bolj ali manj konstantna; odstopanja so posledica različnih pogojev izvajanja meritev in utrujenosti (meritev pri 12 V je bila zadnja meritev 2. srečanja. Naše oči so bile utrujene po številnih meritvah, kar je razvidno tudi iz grafa, saj je mejna frekvenca bistveno nižja od pričakovane, med meritvama pri 7V in 9V pa je bilo v prostoru pod mizo nekoliko bolj svetlo).

Napetost [V]

Mejna frekvenca pri gledanju naravnost [Hz]

Mejna frekvenca pri gledanju postrani [Hz]

Povprečna mejna frekvenca [Hz]

Povprečje

Napaka

Povprečje

Napaka

Povprečje

Napaka

2

39,6

1,2

44,5

1,2

42,0

3,0

3

41,1

1,6

49,7

2,1

45,4

4,8

4

43,5

2,9

53,2

3,7

48,3

6,1

5

44,2

2,5

56,6

0,9

50,4

7,1

7

43,6

3,4

54,4

2,7

49,0

6,7

9

44,1

2,0

59,3

2,4

51,7

8,9

12

42,3

1,8

53,4

3,1

47,8

6,2

Ogled grafov
ODVISNOST ZAZNAVANJA OD DOLŽINE SVETLE IN TEMNE FAZE UTRIPANJA
Krajši, kot je čas svetenja diode, višje frekvence utripanja zaznavamo. Čutne celice v očesu imajo omejeno časovno ločljivost in potrebujejo določen čas, da lahko zaznajo nov signal. Z višanjem frekvence krajšamo čas med dvema utripoma. Ko je čas med slednjima enak relaksacijskemu času čutnih celic, se nam zdi, da dioda sveti konstantno. Če dioda v posameznem ciklu (čas, v katerem napetost zaniha za en nihaj) sveti manjši odstotek časa, zmanjšamo čas, ko ne sveti do relaksacijskega časa pri višji frekvenci, kar se ujema tudi z našimi meritvami.

Ogled grafov

Razmerje svetle faze s časom enega nihaja napetosti

Skupno povprečje [Hz]

Naravnost [Hz]

Postrani [Hz]

povprečje

napaka

povprečje

napaka

povprečje

napaka

90,00%

42,6

5,9

37,7

1,9

47,6

3,9

50,00%

45,1

4,8

41,0

1,6

49,3

2,8

36,90%

46,8

7,0

41,1

1,9

52,6

5,0

10,00%

52,5

9,3

44,5

2,1

60,5

6,1


Ker nas je zanimalo, kako na zaznavanje utripanja vpliva sinusno spreminjanje napetosti, smo poskusili še to in ugotovili, da se rezultat precej dobro sklada s pričakovanim za primeren odstotek časa svetenja. Da bi poudarili, da je bil način merjenja v tem primeru drugačen, smo to meritev predstavili s temnejšo točko. Ocenili smo, da je povprečna vrednost minimalne napetosti pri kateri začne dioda svetiti 1,2V,  amplituda pri merjenju pa je bila 3V. Tako lahko s pomočjo mejne frekvence enostavno ocenimo kakšen delež časa je dioda prižgana. Upoštevajoč, da dioda sveti le pri napetosti v eni smeri dobimo za sinusno napetost pri teh podatkih oceno 37%.
 ODVISNOST ZAZNAVANJA OD GLEDANJA S CENTRALNIM OZIROMA PERIFERNIM VIDOM

Periferni vid je bolj občutljiv na premikanje, zato z njim vidimo utripanje pri višjih frekvencah kot če gledamo naravnost, kar se je odražalo pri vseh meritvah.
NAPAKE MERITEV

Pri večini grafov lahko opazimo velike razlike med napakami posameznih meritev. Prav tako pri meritvah posameznikov ter skupnih povprečjih. Določanje meje utripanja je zelo subjektivno, zato tudi meritve ene osebe niso vedno konsistentne. Ker se zaznavanje od posameznika do posameznika razlikuje, smo napako (iz standardnega odklona meritev) izračunali za vsako osebo posebej. Napake so zato različne, a večinoma precej velike.

Glavni vzroki za omenjene napake so:

Aparati
  • Biološki faktor (genska predispozicija posameznikovih oči)
  • Subjektivnost (kaj posameznik še smatra za utripanje)
  • Stanje posameznika (utrujen, naspan …)
  • Pogoji dela (svetlost v temnici, slabi kontakti, slab zrak v temnici)
  • Psihološki pritisk (kako hitro se spreminja frekvenca, komentarji ostalih članov skupine)
  • Odzivni čas
  • Natančnost osebe, ki spreminja frekvenco 
nazaj