Pojav, pri katerem "poslušamo svetlobo" se imenuje fotoakustični efekt.
To je pojav, pri katerem se energija elektromagnetnega valovanja, katero zaznamo kot svetlobo, pretvori v energijo akustičnega
valovanja, katero pa zaznamo kot zvok. Dobimo fotoakustični efekt. Zvok se pri tem meri s pomočjo mikrofona ali piezoelektričnega
senzorja. Ni pa kar vseeno, s katero od teh dveh naprav merimo, temveč je to odvisno od frekvence zvoka. Do tega pojava lahko
pride pri katerem koli elektromagnetnem sevanju, od radijskih valov, mikrovalov in vse do X- ter gama-žarkov. Za fotoakustični
efekt je prisotnih tudi kar nekaj mehanizmov, med katerimi je najpomembnejši fototermični mehanizem. Pri tem se energija svetlobe
pretvori v toploto. Poleg tega glavnega mehanizma pa obstaja še vrsta drugih tako fizikalnih kot kemijskih mehanizmov.
Za to, da smo sposobni "slišati svetlobo", ni dovolj da naša ušesa zaznajo nizke frekvence, temveč moramo zvok ojačati nad prag slišnosti,
da slišimo svetlobo. Med naravoslovci se še dandanes pojavlja vprašanje, zakaj je sploh možno slišati svetlobo in se o tem debatira
na raznih seminarjih. Mi smo z našim eksperimentom, na zelo preprosti nacin izvedli poizkus, in tako potrdili pojav slišanja svetlobe.
S pomočjo kuhinjskih pripomočkov kot steklenice z ozkim in širokim vratom razlicnih velikosti, plastenke, aluminijaste folije, vžigalnika
sveče in svetilke lahko v celoti izvedemo eksperiment. V pokrov steklenice s širokim vratom je bilo potrebno še izvrtat manjso luknjo.
S svečo zatemnimo polovico steklenice s širokim vratom s sajami. Z aluminijaste folije naredimo majhne krogljice ki gredo skozi odprtine
in jih zažgemo tako da v celoti potemnijo. Nato jih spustimo v steklenice z ozkim vratom.
Ko sedaj posvetimo z reflektorjem na steklenico, lahko skozi luknjo slišimo rahlo brnenje ki preneha če odmaknemo steklenico. Seveda
so potrebni določeni pogoji da nam uspe slišat zvok. Potrebno je bilo izbrati močan reflektor in ustrezno potemniti dobolj velik del
notranje površine s sajami ali kroglicami, da se je toplota absorbirala. Izkazalo se je da tudi volumen in geometrija steklenic nekoliko
vplivata na jasnost rezultatov.
Našo skupino smo sestavljali trije člani in naš mentor.
Naša skupina od leve proti desni:
asist. Mihael Gojkošek (mentor)
Jure Pollak (fotograf)
Luka Kurnjek (vodja skupine)
Adam Prestor (desna roka)