ČOKOLADNA HISTEREZA

UVOD

Člani skupine:Anže Pungerčič, Tilen Štruc, Gašper Novak in Tomaž Pšeničnik

Mentor: Ambrož Kregar

Naša naloga: Raziščite v katerem temperaturnem območju lahko obstaja čokolada v obeh agregatnih stanjih (tekočem in »trdnem«) in kako je to območje odvisno od relevantnih parametrov.
Na kratko in v praksi pa to pomeni:če čokolado pustimo na soncu, se nam stopi. Da bi jo lahko pojedli v trdnem stanju pa ni dovolj da jo umaknemo v senco. Čokolado moramo za nekaj časa odložiti v hladilnik. Pri kateri temperaturi se nam čokolada stopi? Pri kateri temperaturi se nam že stopljena čokolada strdi? Od česa sta ti dve temperaturi odvisni? To so bila vprašanja na katera smo iskali odgovore.

Pred prvim srečanjem smo se sestali in predebatirali eksperiment. Razmišljali smo kako bi čokolado topili na določeni temperaturi. Ker nismo vedeli, da nam bo na voljo kalorimeter, smo si zamislili taljenje s pomočjo sušilca za lase, bimetala priključenega na napetost ali pa prevodne klančine z različnima temperaturama krajišč. Najprej bi narisali oziroma določili temperaturni profil, nato pa čokolado premikali po njem in opazovali kaj se dogaja z njo. Kot "faktor tekočega stanja" bi bile kapljice, ki bi tekle z našega kosa čokolade ali pa sama viskoznost čokolade. Vedeli smo, da bo ta del še posebej težko izvesti, saj je treba biti zelo natačen, če hočeš imeti dobro oceno tališča. Težji del eksperimenta se nam je zdelo ohlajanje, saj nismo vedeli s čim bi čokolado ohladili. Po naši intuiciji bi morali čokolado ohladiti pod 20 stopinj Celzija, kar se je kasneje izkazalo za pravilno sklepanje. Na srečo nam je asistent priskrbel kalorimeter za segrevanje in tekoči dušik za ohlajanje čokolade. Naše hipoteze so bile sledeče: Čokolada se bo stopila okro 30 stopinj Celzija in strdila nekje pod 20 stopinj Celzija. Širina tega območja bo odvisna od vrste oziroma znamke čokolade in vsebnosti kakava.