KATAPULT TIPA MANGONEL
OPIS DELA
1.Srečanje (19.05.2010)
Prvi dan je bil nekakšen spoznavni dan, kjer se je zelo veliko govorilo in skoraj nič naredilo. Seveda se je najprej vnela burna razprava o tem, kakšen katapult sploh ustvariti. Brskali smo po spletu in iskali tistega idealnega.
Še huje je bilo pri izbiri materiala. Mar narediti klasičnega lesenega ali pa uporabiti bolj moderne surovine? Hud problem je bila tudi sama vzmet...
Ura se je obrnila kot bi mignil, ne da bi se v naši skupini karkoli premaknilo. Ob pogledu na sosednjo ekipo, ki je pridno delala na svojem katapultu, se je zdelo, da naše strelno orožje še dolgo ne bo zagledalo luči sveta.
Za trenutek smo opustili misel o izdelavi mangonela in se posvetili bolj teoretičnim vprašanjem. Določili smo mere našega katapulta, ki ni smel preseči zahtevanih gabaritov. Z računalniško simulacijo smo tudi preverili, pri katerem kotu glede na višino bo naša žogica najdlje letela.
In končno je padla tudi prva skica našega katapulta:
Odločili smo se za izdelavo kovinskega mangonela, a na žalost v delavnici ni bilo potrebnega materiala, kaj šele orodja. Sicer nam je mentor ponudil pomoč delavniških mojstrov, a smo jo prijazno zavrnili. Le v čem bi drugače bil čar projektnega dela? Zato smo sklenili, da ga naredimo raje drugje.
2.Srečanje (26.05.2010)
Naš katapult je bil še vedno v izdelavi. Da pa se ne bi v delavnici samo gledali, smo se lotili še enega projekta. Naredili smo majhen katapult, ki smo ga poimenovali namizni mangonel. Narejen je bil čisto preprosto. Na tenko iverico smo pritrdili dve leseni nogici, ki sta bili povezani z lažjo kovinsko paličico. Na njo smo pritrdili upogljivo pločevino, na kateri smo izstreljevali žogico. Kot vzmet smo uporabili debelejšo gumico, ki smo jo napenjali v obliki loka.
Slike malega mangonela:
Sledil je prvi preizkus, ki je dokazal, da katapult služi svojemu namenu. Žogico je zalučal zavidljivo daleč. Končno smo lahko izmerili tudi silo, ki je potrebna pri napenjanju, kakor tudi raztezek, ki pri tem nastane. Ena od dogovorjenih omejitev je bila tudi ta, da vloženo delo ne bi preseglo 2J.
Ker je bilo časa še dovolj, smo spreminjali parametre na katapultu, v obliki spremembe naklona kota, dodani vloženi energiji in ugotavljali njihov vpliv na met žogice.
3.Srečanje (02.06.2010)
Tretji dan je bil tudi kovinski mangonel nared. Sledilo je preverjanje njegove zmogljivosti. Prvi poskusi so razočarali, saj žogice ni izstreljeval prav daleč. Zaradi svoje robustnosti je porabljal preveč energije za premik ročice. Vsi smo se strinjali, da je potreben manjših modifikacij. Zamenjali smo gumo, ki se je zaradi številnih poskusov zrahljala, prav tako smo sprostili ročici pot, ki je pri predhodni izvedbi slabila moč samega izstrela, s tem pa tudi njegovo dolžino. Vnovič smo opravili meritve. Tokrat smo bili z rezultati zadovoljni.
Kovinski mangonel:
Ostal je samo še glavni preizkus; pomeriti se s sosednjo skupino in primerjati svojo izvedbo mangonela z njihovo izvedbo trebucheta.