Sklepi in ugotovitve...

V skladu s teoretičnim ozadjem je iz meritev razvidno, da se s zviševanjem tlaka plastenka razteza. Koeficient raztezka različnih plastenk pa se kar precej razlikuje. Razlog za to se skriva predvsem v geometriji posameznih plastenk in ne toliko v kemijski sestavi.

To je lepo razvidno iz plastenk podjetja »Sola«, ki imajo značilno štiriovalno obliko, poleg tega imajo še prečna »rebra«. Mi smo premer merili med sredinama nasprotnih stranic, ki pa sta se izbočili, pri višjih tlakih okoli treh barov pa se je plastenka praktično že deformirala v valjasto obliko. Svoj delez seveda prispevajo tudi prej omenjena rebra, ki se zgladijo. To pa ima večji vpliv na celoten raztezek v višino plastenke.

  • Plastenka ZALA (0,5 L in 1,5 L)

    • Meja prožnosti (elastičnosti) je za obe plastenki približno pri 1,6 bara notranjega tlaka (notranji tlak - atmosferski tlak = 1, 6 bara), relativni raztezek znotraj meja prožnosti pa je 0,074 za 0,5 L plastenko "Zala" medtem ko je za 1,5 L plastenko "Zala" relativni_raztezek 0,082.

    Prožnostni koeficient za plastenko Zala:

    E(Zala 0,5 L) = 21,6 bar

    E(Zala 1,5 L) = 19,5 bar

  • Plastenka FRUC (0,5 L)

    • Mejo prožnosti za to plastenko smo ocenili na 2,5 bara notranjega tlaka, pri čemer je relativni raztezek enak 0,028.

    Prožnosti koeficient za plastenko Fruc:

    E(Fruc 0,5 L) = 89,3 bar

  • Plastenka COCTA (0,5 L)

    • Mejo elastičnosti te plastenke smo izmerili okoli 1,4 bara tlaka, kjer je relativni raztezek enak 0,009.

    Prožnostni koeficient za plastenko Cocta:

    E(Cocta 0,5 L) = 155,6 bar

    Ko smo primerjali raztezke posameznih plastenk glede na višino, smo ugotovili, da se plastenki "Fruc" in "Zala" denimo v višino veliko bolj raztegneta, kot pa plastenka "Cocta". Razlog tiči v obliki dna, saj je pri plastenki "Cocta" oblikovano tako, da se pri višanju tlaka ne izboči navzven, kakor pri ostalih.

    Komentar...

    Raztezki so v primerjavi s plastenko relativno majhni, sploh pri valjastih plastenkah. Zato so potrebne zelo natančne meritve, ki pa so bile pri našem načinu dela težko dosegljive. Merili smo s kljunastim merilnikom. Pri nižjih tlakih v plastenki je zato težko natančno izmeriti premer, ne da bi plastenko vsaj nekoliko stisnili. Pri valjastih plastenkah je bilo potrebno biti pozoren tudi na to, da meritve nismo izvedli nekoliko pod kotom glede ravnino, pravokotno na os plastenke.

    Omeniti velja tudi, da je bilo predvsem pri višjih tlakih znotraj plastenke težko zagotoviti konstanten tlak. Težko je namrec zagotoviti popolno tesnjenje.

    Pri merjenju premera plastenk podjetja »Sola«, kot smo ga mi izvajali, relativni_raztezek zaradi oblike plastenke v območju prožnosti ne mora biti točno določen (dejansko je manjši od izmerjenega), saj se stranice prevec izbočijo, s tem pa se močno poveča premer. Verjetno bi dobili bolj točne rezultate, če bi premer merili po »diagonali« prečnega preseka, še bolj točne rezultate pa bi dobili, če bi direktno merili obseg plastenke.

    Zaradi večjih izmerjenih relativnih raztezkov pri plastenkah »Sole« je iz grafov veliko bolje vidno linearno povečevanje raztezka v odvisnosti od tlaka, pri ostalih pa je to manj razločno. Do tega pride zato, ker absolutna napaka pri manjših raztezkih pride bolj do izraza.