nazaj na prvo stran

kaj je bilo treba narediti
ozadje fizikalnega pojava
kako je potekalo delo
kaj smo ugotovili
galerija slik
kdo smo

Rezultati in interpretacija:

Naše meritve:

m [g] v [m/s] G [kgm/s] Wk [J]
28 28,3 0,79 11,2
33 26,8 0,88 11,9
40 25,7 1,03 13,2
81 17,1 1,39 11,8
Napake: m +- 1 g v +- 3% G +- 3% Wk +- 5%


x [cm] v [m/s]
40 16,43
80 23,47
120 26,04
160 25,32

Interpolacijski polinomi: (po katerih smo dobili vse spodnje grafe)

v(x)=23.06x-7.89x^2+1.33x^3-0.1x^4; 1x = 40cm (glej 1. graf spodaj)
v(m)=56.8-1.86m+0.037m^2-0.000253m^3
Wkin(m)=16.64-0.625m+0.01979m^2-0.0001583m^3
G(m)=0.934-0.032m+0.00134m^2-0.0000104m^3

  1. v(s): Pri merjenju hitrosti v odvisnosti od pozicije izstrelka v cevi opazimo, da se hitrost povečuje do nekako 130 cm cevi.

    Graf1: hitrost v odvisnosti od poti

    To si lahko razložimo takole:

    Ker sesalec v cevi ni sposoben ustvariti popolnega vakuuma, izstrelek pred seboj potiska zrak, ki je še ostal v cevi. Ker se izstrelek giblje vedno hitreje, vedno močneje stiska zrak pred sabo, katerega mora sesalec odvesti. Ko hitrost izstrelka (stiskanja zraka) doseže mejo zmožnosti sesalnika, je razlika tlakov enaka ali, proti koncu cevi, celo manjša od nič, kar pomeni, da izstrelek začne zavirati.


  2. v(m): Iz grafa hitrosti v odvisnosti od mase izstrelka je razvidno, da je zgornja meja hitrosti izstrelka v cevi nekako blizu 30m/s (pogojena je s hitrostjo razširjanja zraka in z močjo sesalnika).

    Graf2: hitrost v odvisnosti od mase

    Hitrost ostaja približno enaka do mase okoli 60g, potem pa hitro pade, kar pomeni, da je izstrelek z maso 60g še dosegel bližino maksimalne hitrosti za naš sesalnik.


  3. Wkin(m): Iz grafa energije v odvisnosti od mase razeremo naslednje:

    Kinetična energija narašča do mase 60g, potem pa začne precej hitro padati.

    Graf3: kinetična energija v odvisnosti od mase

    To si lahko razložimo takole:

    Hitrost je približno enaka za mase od 28g do 60g, potem pa začne strmo padati. Iz enačbe

    Wkin=(mv^2)/2

    je razvidno, da pri konstanti hitrost energija narašča linearno v sorazmerju z maso. Pri masah nad 60g pa začne hitrost strmo padati, torej prevlada člen v2 in energija pada kot kvadratna funkcija (parabola).


  4. G(m): Iz grafa je razvidno, da gibalna količina doseže vrh malo kasneje kot kinetična energija.

    Graf4: gibalna količina v odvisnosti od mase

    To si razlagamo takole:

    dokler masa narašča hitreje kot pada hitrost gibalna količina narašča. Ker je energija sorazmerna s kvadratom hitrosti, pri energiji hitrost prej prevlada nad maso kot pri gibalni količini.