Uvod Naloga Teorija Potek dela Fotogalerija Meritve Skupina
Tekočine so snovi, ki tečejo in se med seboj mešajo. Skoznje se lahko se prekiamo in jih lahko prelivamo. Ne moremo jih raztegovati, lahko pa jih stiskamo. Tekočine zlahka spreminjajo obliko, kar pomeni, da se ne upirajo zunanjim strižnim silam. Zaradi tega nimajo lastne oblike, zavzamejo obliko predemta, v katerem so. Tekočine razdelimo v pline in kapljevine. Plini so zelo lahki; imajo zelo majhno gostoto. Kapljevine pa imajo večjo gostoto, večjo viskoznost, predvsem pa manjšo stisljivost.
Volumski tok skozi dano tokovno cev definiramo z enačbo: volumski tok je produkt hitrosti tekočine in prereza cevi.
Kakor se med gibanjem ohranja masa telesa, se ohranja tudi masa tekočine. Kontinuitetna enačba zagotavlja, da tekočina med gibanjem niti ne izgineva, niti ne nastaja iz nič. Pri stacionarnem gibanju se tekočina giblje vzdolž tokovnic. V tokovni cevi izberemo element tekočine med presekoma S1 in S2. Tekočina vstopa v ta element skozi prerez S1 s povprečno hitrostjo v1 in izstopa skozi njega skozi prerez S2 s povprečno hitrostjo v2. Stacionarnost gibanja nestisljive tekočine zahteva, da je volumski tok za vsak prerez tokovne cevi enak, da se torej vzdlož dane tokovne cevi ne spreminja. Kjer se presek tokovne cevi zoži, se povprečna hitrost tekočine poveča in obratno, kjer se presek tokovne cevi zveča, je hitrost manjša.