Cilj naše vaje je bil določiti izkoristek avtobobilcka. Za izračun le tega, ob upoštevanju izreka o ohranitvi energije, smo potrebovali natančne vrednosti vložene energije  ( v nadaljevanju W_{1  )} in sproščene energije ( v nadaljevanju W₂ ), saj je izkoristek η enak razmerju sproščene W₂ in vložene energije W₁. Odločili smo se, da bomo vajo izvedli v treh korakih: določanje vložene energije v pogonski mehanizem merjenca, določanje sproščene energije in analiza meritev ter izračun.

 

Izvedba :

 

Na pogonsko kolo avtomobilčka smo navili vrvico. Na drugi konec vrvice smo obesili utež s pomočjo katere smo navili mehanizem v avtomobilčku. Nato smo odstranili uteži in vrvico, zadržali kolesa navita in avtomobilček prestavili pred ultrazvočni sonar ter izmerili najvišjo hitrost, ki jo merjenec doseže.  

 Določanje vložene energije W₁  

Na enega od pogonskih koles smo navili vrvico. Na vrvico smo obesili utež (od 100g do 300g). Ko se je utež spustila je s tem navila vzmet v pogonskem mehanizmu. Višino za katero se utež spusti, maso uteži in težni pospešek uporabimo za izračun spremembe potencialne energije uteži. Ta je po velikosti,  zaradi minimalnih izgub pri navitju vzmeti, zelo blizu dejanski energiji s katero je nabit pogonski mehanizem.

 Določanje sproščene energije W₂

Glede na to, da se je W₁ v večjem delu sprostila v obliki kinetične energije določanje le-te ni bilo težavno. Z ultrazvočnim slednikom smo izmerili hitrost merjenca. Kot rezultat te meritve smo dobili informacijo (grafično in numerično), kako se hitrost merjenca spreminja v odvisnosti od časa (meritve). Za izračun kinetične energije smo uporabili najvišjo hitrost, ki jo je merjenec dosegel.

Uvod | Teorija | Mehanizem | Izvedba | Meritve | Skupina