Drži kot ježek

Nateg

Graf1: Sila v odvisnosti od površine stičnih ploskev ježka pri nategu

Pri tem poskusu smo merili silo, ki je potrebna, da se ena ploskev ježka odlepi od druge, pri tem da je imela vlečna sila smer pravokotno na ježka (nateg). Pričakovali smo, da bo sila odvisna od velikosti stičnih ploskev. Da bi se v to lahko zares prepričali, smo pri poskusu uporabili različne velikosti ježkov. Izračuni so nato pokazali še več, namreč da sta površina ježka in sila kar premosorazmerni. Njun količnik je torej konstanten in bi mu lahko rekli npr. ježkova konstanta pri nategu.

Strig

Graf2: Sila v odvisnosti od površine stičnih ploskev ježka pri strigu

Pri tem poskusu je imela vlečna sila smer vzporedno z ježkom, tako da je bil ta obremenjen na strig. Sila, potrebna da sta se plasti ježka odlepili ena od druge je bila tokrat večja kot pri obremenitvi ježka na nateg. Zato smo izbrali manjše ježke in naredili meritve pri treh različnih dimenzijah. Izkazalo se je, da sta površina ježka in sila zopet premosorazmerni, le da je njun količnik (ježkova konstanta pri strigu) večji kot pri nategu.

Obrabljenost

Graf3: Sila v odvisnosti od števila uporab ježka

Ko smo delali prve poskusne meritve z ježkom smo opazili, da se rezultati, ki smo jih dobili pri prvih meritvah, razlikujejo od rezultatov pri kasnejših poskusih. Sklepali smo, da se ježek po nekaj uporabah malo obrabi. Da bi se v to prepričali smo izvedli naslednji poskus. Vzeli smo nov kos ježka in izmerili silo, potrebno da sta se ploskvi ježka odlepiti pri obremenitvi na nateg. Ta poskus smo nato večkrat ponovili in iz meritev smo lahko narisali graf 3: sila v odvisnosti od števila uporab ježka. Točke na tem grafu so sicer precej raztresene, vseeno pa je opaziti trend, da je sila pri bolj obrabljenem ježku manjša kot pri novem.