TEORIJA
V naravi ima zdrav les okrog 60% vlage. Velikokrat tudi več. Dokler je drevo živo, potrebuje vodo, saj se s tem prehranjuje in z njo vsrkava hranilne snovi. Ko pa les posekamo nam vlaga dela več preglavic kot koristi. Vlažen les ima večjo maso, torej je manj primeren za transport in predvsem ni primeren za nadaljnjo obdelavo.
V zgodovini je potreba po hitrejšem sušenju lesa naraščala, saj tako lahko pridelamo več uporabnega lesa v krajšem času. Naša skupina je dobila nalogo preizkusiti in opisati eno izmed alternativnih, hitrejših metod sušenja lesa, torej sušenje lesa z mikrovalovi.
Tovrstno sušenje v industriji in svetu ni najbolj pogosto, saj ne more nadomestiti klasičnega sušenja na zraku, je pa lahko odlično dopolnilo. Izjemno pomemben pa je pravilno izveden postopek, saj lahko v nasprotnem primeru pride do degradacije lesa.
V lesu vedno ostane nekaj vlage, saj je je določen odstotek vezan. Preostalo pa lahko odstranimo s sušenjem.
FIZIKALNO OZADJE:
Mikrovalovi so elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami med 1 mm in 1 m, ali frekvencami med 0,3 GHz in 300 GHz.
Mikrovalovne pečice oddajajo neionizirajoče, mikrovalovno sevanje s frekvenco 2,45 GHz (tj. valovno dolžino 12,24 cm). V notranjosti pečice je Faradayeva kletka, ki preprečuje mikrovalovnim žarkom izstop iz pečice. Pečica segreje vodo, malo slabše pa lipide in maščobe. Molekule vode imajo močan dipolni moment, kar pomeni, da je del molekule (vodik), zelo močno pozitivno nabit, del (kisik) pa zelo močno negativno nabit. Pri prehodu skozi molekule vode se zaradi dipolnega momenta začnejo molekule vode tresti, oziroma vrteti. Tako začnejo trkati v druge. To pa se pretvarja v toploto.
Večina pečic omogoča izbiranja različnih programov gretja, odtaljevalnega programa (majhna moč) in moči gretja.
