POTEK DELA PO DNEVIH
Na naslednji povezavi si lahko ogledate pdf datoteko načrta.
Povezava na tehnično risbo:
1. dan (10. 12. 2009)Po uvodnih formalnostih smo začeli z zbiranjem predlogov in idej o izvedbi dane naloge. Ugotovili smo, da vsak delujoč VdG generator sestavljajo naslednji deli: -podstavek (nosi celotno napravo in sestavne dele), -stolp/stojalo (znotraj katerega je napeljan trak), -valjčka na obeh koncih (poskrbita za tekoče gibanje traku), -krtački na vrhu in dnu stolpa (s traku odvzemata električni naboj), -zbiralnik električnega naboja (povezan s krtačko). Po nadaljnjem premisleku smo ugotovili, da je učinek našega generatorja odvisen predvsem od izbranih materialov. Ključni elementi so valjčka in trak, za katere je pravi material težko določiti vnaprej. Na internetu in v literaturi je sicer mogoče najti načrte delujočih in že preizkušenih generatorjev, vendar je bil naš cilj med drugimi tudi uporaba materialov, ki so nam na dosegu roke. Prav tako lahko imajo generatorji, izdelani iz enakih materialov vendar različnih dimenzij, na koncu drugačen izkoristek delovanja. Zbrali smo ves vsaj navidez uporaben material v delavnici ter se odločili za najboljše kose. Isti dan smo tako že našli in obdelali cev (za stojalo), leseno podlago, elektromotor ter določili kdo naj od doma prinese večjo pločevinasto škatlo, uporabno kot zbiralnik pozitivnega električnega naboja. Za slednjega smo sicer sprva hoteli uporabiti odsluženo pločevinko gazirane pijače, vendar smo jo ocenili kot premajhno. |
2. dan (17. 12. 2009)Pred drugim terminom vaj smo se v delavnici dogovorili za pomoč pri izdelavi valjčkov ter njihovih osi. Valjčki so tako (namesto iz prvotno mišljenega lesa) izdelani iz zelenega juvilona, za osi pa smo v delavnici našli jekleno palico premera 3 mm. Oglasili smo se tudi pri prof. dr. Planinšiču, kateri nam je v uporabo odstopil trak originalnega VdG generatorja, ki so ga v preteklosti uporabljali na IJS. Na osnovo tiskanih vezij (pobakren vitroplast) smo prispajkali drobne bakrene žičke, kar smo kasneje uporabili kot krtačke. Izdelali smo tudi stojalo in nosilec za elektomotor. V stojalo smo izvrtali luknje ter vgradili distančnike za premikanje osi (napenjanje traku). Vse kose smo pritrdili na podlago ter pripravili trak. Manjkal nam je še zbiralnik negativnega naboja, ki mora biti povezan s spodnjo krtačko. Za tega smo našli plastično bučko in jo prevlekli z alufolijo (približek votli kovinski krogli), na katero je bila pritrjena žica.
|
3. dan (22. 11. 2009)V tretjem terminu smo dokončno sestavili našo napravo: spodnjo os smo preko manjšega kardana povezali z osjo elektromotorja, med oba valjčka na oseh smo napeli trak ter na vrh našega generatorja pritrdili pločevinasto škatlo. Namesto baterije smo za poganjanje elektromotorja uporabili malonapetosni izvir. Po prvih poskusih in popravkih naprave smo ugotovili, da ne deluje najbolje. Zato smo ponovno razstavili napravo ter skrbno (tudi z alkoholom) umili vse sestavne dele, da bi tako kar najbolje preprečili izgube naboja zaradi prevajanja. Izkazalo se je, da s tem težave nismo rešili. Zato smo poskusili z zamenjavo traku, tokrat iz mehke rdeče gume. Ta se je v kombinaciji z našimi valjčki obnesel dosti bolje. Tudi spodnjo krtačko smo zamenjali z novo, narejeno iz mehkejših in večih bakrenih žičk, s katerimi kljub drgnjenju krtačk ob trak, traku ne bi mogli poškodovati. Kot indikator smo na pločevinko pritrdili tanke dolge aluminijaste trakove, kar je vidno tudi na fotografijah v galeriji in v filmčku pri rezultatih. Tako smo dosegli delovanje in potrdili princip Van de Graaffovega generatorja. Za boljše rezultate (iskra ipd.) bi morali preizkusiti več kombinacij trakov in valjčkov iz različnih materialov. Zelo pomembna sta tudi material in dimenzije krtačk za pobiranje naboja s traku. Vendar nam je za kaj takega na žalost zmanjkalo časa. |
