Meritve

Projekta smo se lotili izredno lahkomiselno, a se je kmalu izkazalo, da ne bomo tako zlahka izmerili željenega. Največji problem pri meritvah so nam predstavljali izredno majhni raztezki. Z laserjem smo vsak premik povečali za približno 400-krat, zato verjamemo, da bi težko opravili natančnejše meritve.

Nov problem je nastal, ko smo poskusili iz izmerjenega natančno opisati obnašanje elastik, saj nismo mogli kvantificirati vpliva temperature in obremenitve na notranjo zgradbo elastik. Naše meritve potrjujejo teoretično napoved, da se bo ob višanju temperature elastika krčila. Tako za trajno deformirano elastiko kot tudi za nedeformirano to velja do približno temperature 40° C. Pri predhodno trajno deformirani elastiki je ta raztezek približno linearen, pri nedeformirani elastiki pa raztezek približno parabolično narašča glede na temperaturo. Predvidevamo, da je to posledica tega, da se je elastika sproti deformirala zaradi visoke temperature in stalne obremenitve. Raztegovanja elastike pri temperaturah, višjih od 40° C, ne znamo pojasniti, menimo pa, da je to posledica polimerne zgradbe in da vsi podobni polimeri tako reagirajo na visoko temperaturo. Nekoliko presenetljivo je, da se je tudi že prekuhana elastika začela raztegovati, saj se zaradi temperature ne more še enkrat deformirati.

Ko smo dobili nalogo, smo najprej mislili, da se elastike, tako kot večina drugih snovi, ob segrevanju raztezajo. Najprej nas je presenetila teorija, potem, ko smo teoriji že verjeli, pa nas je presenetil še obrat smeri deformacije med segrevanjem. Po opravljenih meritvah se nam zato poraja še več vprašanj kot se nam jih je pred začetkom. Upamo, da smo nakazali, koliko raziskovanja bi bilo potrebnega, da bi do potankosti razumeli termodinamiko gumijastih elastik.