Pokrovka deluje kot pregrada med zrakom nad vodo in okolico, zato smo
predvidevali, da bi lahko vplivala na tlak nad vodo, ki je povezan s
temperaturo vrelišča. Odločili smo se da bomo z merilcem tlaka merili tlak
nad vodo pri segrevanju z in brez pokrovke.
V pokrovko smo izvrtali dve luknji in v prvo vstavili termometer v drugo pa
merilec tlaka. Termometer smo uporabili, da smo odčitali, kdaj voda zavre
(ko se temperatura ustali). Luknje smo poskusili čimbolj zatesniti, tako da
smo merilce obložili s plastelinom. Eno meritev smo opravili brez obtežitve,
nato pa smo pokrovko še dodatno obtežili. Meritve smo ponovili še brez pokrovke,
kjer smo merili tlak nad vodo. Pri poskusu smo hkrati merili tudi koliko časa
je potrebnega, da segrejemo vodo do vrelišča. Merili smo od 50°C dokler se
temperatura ne ustali in ugotovili, da v povprečju porabimo manj časa pri
meritvah s pokrovko, vendar se meritvi brez in z pokrovko prekrivata z območji
merske napake. To smo v nadaljnih meritvah upoštevali ter merili čas od 40°C,
da bi zmanjšali relativno napako meritev časa.
Preden zrak zaradi povišanega tlaka začne uhajati iz posode, bo volumen
konstanten.
Pri segrevanju vode do vrelišča, bo tlak zraka nad vodo vplival na čas
potreben, da se voda segreje. Iz splošne plinske enačbe lahko razberemo,
da sta pri konstantnem volumnu temperatura in tlak premo sorazmerna, torej
bo z naraščanjem temperature naraščal tudi tlak. Ker ima voda piri višjem
tlaku višjo temperaturo vrelišča, bo sprememba tlaka vplivala na čas
segrevanja vode.
Ko bomo segrevali s pokrovko, bo tlak v zraku nad vodo narastel (ker bo
narasla temperatura), zaradi česar se bo zvišala temperatura vrelišča, ko
pa bomo segrevali brez pokrovke, se tlak zraka nad vodo ne bo spreminjal.
Pri meritvi časa bomo opazili spremembo.
Tlak se v obeh primerih ne spreminja znotraj eksperimentalne natančnosti,
ki nam jo omogoča merilnik tlaka in zato sklepamo, da ne igra opazne
vloge pri vplivu na trajanje segrevanja. S tem smo hipotezo ovrgli.