Ali je v posodi plin ali kapljevina, se po našem mennju hitro ugotovi. Posodo najprej malo nagibamo z roko in hitro ugotovimo ali v njej kaj teče ali se kako drugače premika. Če se nič ne zgane, potem je posoda ali polna plina ali pa polna kapljevine. V tem primeru hitro s tehtanjem hitro ugotovimo ali je v njej plin ali kapljevina saj so plini precej lažji od kapljevin. tako imamo prostornino (kar vse posode) in maso in hitro ugotovimo gostoto.
Če občutimo ali slišimo da se v posodi pri nagibanju kaj pretaka, potem posoda ni zapolnjena samo z eno snovjo. Ugotoviti moramo kako visoko je nivo kapljevine. Za to uporabimo višinomer, ki smo ga izdelali. Ko, ugotovimo višino, vemo kolikšna je prostornina kapljevine. Ker vemo tudi koliko težka je posoda in posoda skupaj s kapljevino lahko hitro izračunamo gostoto kapljevine (in s tem vemo, katera snov je notri, če seveda snov ni kaka mešanica).
Merjenje višine kapljevine je bilo najtežji del. Razlika v zvenu nad in pod mejo ni bile zelo izrazita. tako tudi nismo uspeli zelo natančno izmeriti višine. Vendar pa tudi slabo ni bilo. Napaka je bila nekako plus/minus 5 milimetrov. Seveda je bila napaka največja v bližini dna in vrha posode, kjer na zvok vplivata spodnji ali zgornji pločevinasti del. Bolj raznolik zven bi mogoče lahko dobili tudi z uporabo drugačnega materiala pri nihalu. Na računalniku se je tudi še kar dobro videla razlika v zvenu. Verjetno bi z boljšim mikrofonom in večjo frekvenco vzorčenja lahko videli bolj natančno predstavitev zvoka.
Nalogo smo po našem mnenju kar uspešno rešili. Ni bil kak blesteč uspeh, a tudi do polomije ni prišlo. Če že ne drugega, smo se ob delu naučili nekaj osnov dela v skupini in popili nekaj pločevink kokakole. Zabave pa tudi ni manjkalo. Mnenja smo, da bi takih predmetov moralo biti več, da bi se lažje naučili prenašati teorijo v prakso.
Izdelali: člani skupine 11