V naših glavah se je porodilo veliko zanimivih in različnih odvisnosti, ki bi bile najprimernejše za preučevanje življenjske dobe milnega mehurčka. Omejili smo se le na tiste, ki so bile izvedljive z razpoložljivimi sredstvi in seveda s časom, ki smo ga imeli na razpolago. Na sestanku smo se odločili za naslednje parametre odvisnosti:
- velikost milnega mehurčka,
- koncentracija milnice,
- koncentracija glicerina v milnici,
- starana milnica v odprti in zaprti posodi,
- vlažnost zraka v okolici mehurčka.

Velikost milnega mehurčka
Za to odvisnost smo se odločili zaradi preproste izvedbe. Pričakovali smo, da bo velikost sorazmerna z življenjsko dobo. Izkušnje nas učijo, da večji mehurček poči hitreje.

Koncentracija milnice
Za različne koncentracije smo se odločili na podlagi same sestave opne milnega mehurčka. Pričakovali smo, da se življenjska doba poveča ob večji koncentraciji detergenta.

Koncentracija glicerina v milnici
V tem primeru je bil odločilen nasvet s strani vodje vaje. Seznanil nas je z dejstvom, da se obstojnost mehurčka v tem primeru opazno poveča.

Starana milnica v odprti in zaprti posodi
Zaradi izhlapevanja vode pri odprti posodi, se nam je zdela zanimiva primerjava z zaprto posodo.

Vlažnost zraka v okolici mehurčka
Na podlagi našega znanja o sestavi opne mehurčka sklepamo, da mehurček poči zaradi pomanjkanje vode med plastema detergenta (glej teorijo). Predvidevamo, da ob večji vlažnosti, tako znotraj kot tudi zunaj mehurčka, voda počasneje izhlapeva in s tem se življenjska doba poveča.

POTEK DELA:

Sestanek 1 :
Seznanili smo se z problemom in nalogo (demonstrator nam je najprej rezložil teoriijo, potem pa nam dal nekaj "namigov", kaj se sploh izplača preizkusiti! Nato smo izbrali parametre. Nekateri naši predlogi so se izkazali za popolnoma napačne. Začeli smo z parametrom velikosti. Naredili smo po nekaj 10 meritev 3 različnih velikosti. Ko smo ugotovili, da velikost ne vpliva, smo preverili še koncentracijo milnice! Doma smo napravili še tabele in grafe glede na podatke dobljene na prvem sestanku.

Sestanek 2:
Nadaljevali smo z parametrom staranja in glicerina. Zaradi velikega vpliva vlage na obstojnost, smo se odličili, da poizkusimo napihovati mehurčke tudi z "suhim" zrakom iz plastenke. Rezultati so pokazali, da je vpliv skoraj zanemarljiv. Na koncu smo naredili še poizkus obstojnosti s cigaretnim dimom (seveda izven poslopja fakultete).

Sestanek 3:
Že na drugem sestanku smo se odločili, da preverimo še vpliv vlažnosti okolice na obstojnost. Za večanje vlažnosti smo uporabili vlažilec zraka ki, deluje s pomočjo ultrazvoka. Piezzo element znotraj vlažilca niha dejansko tako hitro da vodo upari v trenutku. Da pa smo vlago lahko zadržali več ali manj v okolici mehurčka, smo mehurček prekrili še s kocko iz polivinila (Volumen je bil približno 1/3 kubičnega metra). Vlažnost smo nato povečali na 100% (higrometer je dejasnko kazal celo več :)). Ker po 40 minutah čakanja mehurček še ni počil, smo eksperiment prekinili, saj nam je zmanjkalo časa (in potrpljenja). Ker nam je bilo na 2. sestanku zelo všeč napihovanje z dimom, smo se tudi tokrat odločili za napihovanje s cigaretnim dimom in pa dimom, dišečih palčk.