 |
||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|||||||||||||||||||
~Strižni modul~ Strižni modul (tudi Coulombov modul) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu. Navadno ga
označujemo s črko G. Izpeljana enota za strižni modul je N/mm2 ali MPa. Kakor za nateg, tudi za strig velja Hookov zakon
|
|||||||||||||||||||
Določanje strižne deformacije: |
|||||||||||||||||||
 |
|||||||||||||||||||
Za majhne strižne deformacije velja: |
|||||||||||||||||||
 |
|||||||||||||||||||
Hookov zakon za strig: |
|||||||||||||||||||
 |
|||||||||||||||||||
Sorazmernostni koeficient G imenujemo strižni modul, ki predstavlja merilo odpornosti telesa proti spremembi oblike pri strižni deformaciji. Njegova dimenzija je enaka dimenziji strižne napetosti.
|
|||||||||||||||||||
~Prožnostni modul~ |
|||||||||||||||||||
Prožnostni modul (modul elastičnosti ali tudi Youngov modul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu. Navadno ga označujemo s črko E . Izpeljana enota za prožnostni modul je N/mm2 ali MPa. Pri raztezanju se telo skrči v prečni smeri; razmerje med relativnim prečnim skrčkom in
relativnim vzdolžnim podaljškom je Poissonovo število µ. Pri vsestranskem stiskanju in pri strižni obremenitvi igrata stisljivostni modul K in strižni modul G
podobno vlogo, kot jo ima prožnostni modul pri raztezanju in stiskanju. Prožnostni modul, Poissonovo število in strižni modul povezuje zveza
|
|||||||||||||||||||
Tukaj je µ = 1/m . Prožnostni modul pa se izraža s stisljivostjo ali s stisljivostnim modulom in Poissonovim številom z zvezo |
|||||||||||||||||||
 |
|||||||||||||||||||
~Poissonovo število~ |
|||||||||||||||||||
|
|
Poissonovo število (tudi Poissonovo razmerje , oznaka µ ) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri ( dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: |
|
|
|
|
 |
|||
Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila: |
|||
|
|
 |
|
|
| [Uvod] [Naloga] [Teorija] [Izvedba] [Rezultati] [Galerija] [Ekipa] |