Po teoretični obdelavi problema naše projektne naloge smo morali poiskati čim boljši način reševanja naloge. Konstrukcija je morala biti enostavna, izdelana iz dosegljivih materialov (tistih, ki so že na šoli) in z dostopnimi načini obdelave. Tako se izognemo odvečnim stroškom ter naredimo projekt dostopnejši. Ob navodilih in nasvetih demonstratorja smo izmed več predlogov izbrali najenostavnejšega, izdelali idejni načrt naprave oz. meritve in ga tudi izvedli. Vseeno želimo predstaviti tudi ostale ideje, ter tako pogledati na bistvo problema iz večih zornih kotov.
Izmeriti smo morali sile, ki delujejo med vrvmi. Razmišljali smo o merjenju pospeška, iz katerega bi jih lahko izračunali. Zato smo iskali čim preprostejše načine merjenje le tega. Uporabna sta se nam zdela naslednja dva.
Prvi je bil uporaba optičnih vrat za merjenje pospeška gibanja sistema. Valj, okrog katerega bi bila speljana vrv, bi stal navpično. Na eni strani bi bila vrv privezana na utež (voziček z majhnim trenjem) znane mase, ki bi zagotavljala vztrajnost sistema. Na drugem koncu pa speljana preko škripca do uteži, ki bi se gibala navpično in povzročala pospešek sistema. Nad to utežjo bi uporabili sistem optičnih vrat. Na vrvi nad utežjo, bi element v obliki glavnika prekinjal svetlobni žarek. Tako bi lahko iz dobljenih časovnih intervalov med prekinitvami žarka dobili pospešek sistema. S pomočjo pospeška in znane mase utezi pa je moč izračunati vse potrebne sile, ki jih potrebujemo pri projektu.
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)