Velik problem pri eksperimentalnem delu je bilo merilno območje silomera, saj sila trenja eksponentno narašča s kotom. Pri vzmeti, valju in vrvi, ki smo jih uporabili, je to pomenilo, da je bilo pri enem ovoju okoli valja razmerje med silama na enem in drugem koncu vrvi že tako veliko, da bi lahko prišlo do okvare silomera. Zaradi tega smo bili omejeni na kote manjše od 6 radianov.

Med meritvami smo dobivali rezultate v obliki grafov F(t).

graf rezultatov meritve pri kotu 109° in uporabi lesenega valja, konopljine vrvi in vzmeti

Prvi del grafa nam prikazuje spreminjanje sil med navijanjem vrvi – pri tem se vzmet razteza, zaradi česar se sili večata. Drugi del grafa prikazuje spreminjanje sil med odvijanjem – zaradi manjšanja raztezka vzmeti se sili manjšata. To je razvidno iz negativnega naklona grafa. V obeh delih sta koeficienta premic, ki ju priredimo silama v enakem razmerju kot ena in druga sila: , kjer sta in naklona premic v posameznem delu grafa.

Iz večih meritev pri istem kotu smo izračunali povprečje in združene podatke predstavili v obliki grafov , kjer je kot, ki ga vrv objema z valjem.