SPREMEMBA NAPETOSTI

 

Graf prikazuje stacionarno valovanje (resonanca)

 

 

Graf prikazuje valovanje z nekaj več motnjami

 

SPOZNANJA:

Najlepši graf dobimo, če voda niha s tako frekvenco, da se v akvariju oblikuje stoječe valovanje, saj takrat dobimo najbolj stacionarne razmere. Tudi če nihamo akvarij z drugo frekvenco, graf še vedno prikazuje valovanje, ki pa ima nekoliko več motenj, ker odbiti valovi vplivajo na novonastale valove.

Opazimo lahko tudi, da se amplitude padcev napetosti razlikujejo pri vzbujanju valovanja z različnimi frekvencami. To lahko pojasnimo z resonanco – pri vzbujanju valov v resonanci, dobimo višje valove kot pri vzbujanju z drugimi frekvencami. S to metodo se da torej določiti tudi višino valov, če le poznamo geometrijske podatke kovinskih elektrod in upornost.

 

SKLEP:

Metoda se pokaže za zanesljivo, saj se dobljeni podatki pri več meritvah ujemajo. Nekoliko večja odstopanja dobimo pri nihanjih, ko v posodi ne nastanejo stacionarne razmere, ko se voda od sten odbija s poljubnimi fazami.

Slabosti takega načina merjenja so predvsem:

  • merimo lahko le nihanje vode, ki dovolj dobro prevaja električni tok (npr. slana voda)
  • pri poljubnem nihanju ne moremo oceniti višine valov
  • naprava deluje na elektriko (potrebujemo konstanten tok)
  • možne težave pri delovanju naprave pri večjih razmikih med elektrodama

Prednost je vsekakor hitro prilagajanje razmeram, saj se npr. plovci odzivajo mnogo počasneje in zaradi lastnega nihanja ne prikazujejo prave slike. Druga prednost, ki nikakor ni zanemarljiva pa je možnost merjenja amplitude valovanje z zadovoljivo natančnostjo.