Izračunane povprečne vrednosti iz meritev:

/	h = 81 cm ± 1 cm		h =165 cm ± 2 cm		h =253 cm ± 2 cm
Masa krogle [g ± 0.1g]	Povprečen premer [cm]	Povprečen volumen [cm3]	Povprečen premer [cm]	Povprečen volumen [cm3]	Povprečen premer [cm]	Povprečen volumen [cm3]
18.0	5.50	9.67	6.67	17.67	7.00	26.33
28.8	6.17	15.67	7.33	22.67	8.50	33.00
44.8	7.17	21.67	8.83	32.00	9.67	47.33
130.1	8.83	43.33	11.5	75.67	12.67	91

Iz podatkov v zgornji tabeli smo izračunali kinetične energije kroglic po enačbi

kjer je m masa kroglice, g težnostni pospešek in h višinska razlika padca kroglice.

 

S pomočjo grafa odvisnosti volumna kraterja od kinetične energije kroglice smo iskali zvezo med tema dvema količinama. Kar lahko opazimo je, da so kroglice s podobno kinetično energijo naredile kraterje primerljivih prostornin. Na spodnjem grafu ustrezajo kroglice z manjšo maso tistim z manjšo prostornino, ker so imele vse kroglice enako gostoto.

Ugotovitev, ki jo lahko podamo z zgornjega grafa je tudi, da prostornina kraterja v odvisnosti od kinetične energije kroglice vedno počasneje narašča, ko povečujemo velikost kroglice. Na območju energijskega intervala med 0,1 J in 1,2 J vidimo, da modre pike, ki ustrezajo kroglici z maso 18 g naraščajo bolj strmo, kot pa na primer rdeče pike, ki ustrezajo kroglici z maso 28,8 g, najbolj položno pa naraščajo zelene pike, ki ustrezajo kroglici z maso 44,8 g. Iz tega bi morda lahko sklepali, da je prostornina kraterja odvisna tudi od velikosti kroglice, oziroma od ukrivljenosti površine kroglice.
               

Na zgornjem grafu, ki prikazuje odvisnost premera kraterja od kinetične energije, lahko opazimo, tako kot v prejšnjem primeru, da so so kroglice podobnih kinetičnih energij, naredile kraterje s približno enako velikimi premeri.

Če naredimo zaključek iz obeh grafov lahko rečemo, da bo ista kroglica pri večji kinetični energiji, naredila bolj izrazito vdolbino v pesku. Krater bo imel večjo prostornino in tudi večji premer. To velja čisto v vseh primerih naših meritev. Na podlagi tega lahko trdimo, da sta premer in volumen kraterja vsekakor odvisna od kinetične energije padajoče kroglice.

Na začetku smo pričakovali linearno odvisnost med kinetično energijo padajoče kroglice in prostornino kraterja, ki ga ta kroglica naredi. Izkazalo se je, da zveza v splošnem ni linearna. Če bi že vztrajali pri premem sorazmerju bi lahko rekli, da takšna zveza približno velja za kinetične energije manjše od 1,5 J, vendar pa je volumen kraterja morda odvisen tudi od velikosti kroglice. Večje kroglice imajo namreč manj ukrivljeno površino in bi pričakovali, da jih pesek zato bolj zaustavlja. Edino za najlažjo kroglico z maso 18 g bi po grafu sodeč lahko trdili, da je zveza linearna.

Ugotovili smo tudi, da je treba pri sejanju moke po pesku paziti, da plast moke ni predebela, ker v tem primeru moka ob trku deluje kot "skorja", ki preprečuje, da bi pesek "pljusknil" v zrak. Moko smo zato sejali samo pri fotografiranju nekaterih sekvenc, ki prikazujejo nastanek kraterja.

Predebela plast moke na pesku

"Pljusk"ob trčenju kroglice v pesek