Zanimive.Povezave
Rezultati.Skupine3
MPEMBA EFEKTPo veliko neuspelih poskusih dokaza tega efekta smo le našli dve pravi temperaturi, pri katerih nam je uspelo zabeležiti željen rezultat. Ker enkratni poskus ne dokazuje ničesar, smo ga pri enakih začetnih temperaturah še dvakrat ponovili in ugotovili, da je rezultat enak.
Tako smo pokazali, da Mpemba efekt drži za razliko začetnih temperatur približno 10 K na intervalu od 328 K do 348 K. Spodaj so priloženi grafi, kjer se lepo vidi skok temperature, ko je voda zmrznila. Kot je razvidno, je voda z višjo začetno temperaturo prej zmrznila kot tista z nižjo. Meritve, ki niso uspele pokazati efekta, so spodaj podane kot povezave na strani.
Ko je voda prešla v območje pod 0°C, je postala podhlajena, nato pa je samo še vprašanje časa, kdaj bo zmrznila. Če bi se posoda malo zatresla, bi v hipu zmrznila zaradi podhlajenosti. Ker je prehod iz podhlajenega stanja v led endotermen proces, se voda pri tem segreje (razvidno tudi iz grafov). Obe epruveti sta imeli iste pogoje, tako da če so bili zunanji vplivi prisotni, so vplivali na obe enako. Ker se nam je poskus posrečil trikrat zapored, menimo, da smo to dovolj dobro dokazali.
Primerjava s teorijo
Zanimivo bi bilo pogledati, kako pada temperatura s časom, če jo opišemo matematično. Kot vidimo iz teorije in iz grafov, pada eksponentno. Torej lahko izračunamo specifični čas τ, ki je čas, po katerem temperatura pade na 1/e vrednosti. Če prilegamo krivulje, nam program sam izpiše podatke o krivulji. Drugače pa ga lahko izračunamo tako, da vzamemo dve točki iz grafa, izračunamo razliko v x in v ln(y) ter dobimo kvocient ln(y)/x, ki je naklon premice, ki povezuje ti dve točki (skala na y osi je logaritemska). To nam pove ravno specifični čas τ. Podatki o krivuljah so na grafih. Ugotovitev: Večji kot je τ, počasneje pada temperatura. Se pravi, da za dokaz tega efekta potrebujemo τ1 < τ2.
τ je definiran kot 1/C na grafu. Kot je razvidno, je C1 > C2 in τ1 < τ2.