UGAŠANJE SVEČE

| SKUPINA | UVOD |  TEORIJA | EKSPERIMENT | ZAKLJUČEK |

V šolskem letu 2009/2010 smo pri predmetu Projektno delo, pod vodstvom doc. dr. Dušana Ponikvarja in mentorja Leva Vidmarja, dobili nalogo raziskati, kolikšna hitrost je potrebna za ugašanje različnih sveč. Več o ideji, poteku, nalogi in skupini lahko najdete na teh straneh.

Kako je sveča sestavljena?

Sveča je svetilo, ki je običajno sestavljeno iz stenja obloženega s trdnim gorivom - to je po navadi parafin.

 Kako sveča gori?

Preden svečo prižgemo, je okrog stena trdno gorivo. Temperatura plamena, s katerim svečo prižgemo, stopi vosek, ki je okrog vrvice. Del tega izpari- para se pomeša s kisikom iz zraka, kar povzroči nastanek samostojnega plamena. Ta plamen je dovolj topel, da topi vosek pod sabo. Zaradi kapilarnosti stenj vleče tekoč parafin navzgor in tako sveča “vzdržuje“ samo sebe.

 Da sveča gori, so torej potrebni trije pogoji:

- Dovolj visoka temperatura,

- gorivo,

- dotok kisika.

Tako lahko sklepamo, da bo sveča ugasnila, ko bo manjkal vsaj eden od treh pogojev.

 Pa poglejmo kaj se dogaja, ko v svečo pihamo.

Ko v svečo pihamo, ji povečamo dotok kisika, hkrati pa ji odpihujemo gorivo ter jo hladimo. Torej, če svečo pihamo počasi, se zdi, da je plamen močnejši, ko pa pihamo hitreje, začne le ta pojemati, dokler ne ugasne.