1. DAN:
- določili smo vodjo skupine, glavo, Petra Ferjančiča ter njegovo desno roko, Gašperja Šenka
- preučili smo vse zbrane ideje, pregledali material, ki nam je bil na voljo; odločili smo se za koncept cilindra z batom, s katerim bi ustvarili curek. Z batom bomo tako lahko spreminjali pritisk v izhodni cevki. Vanjo bomo namestili žico in jo s tem uporabili za prvo elektrodo. Za drugo bomo uporabili kovinsko ploščo. Obe elektrodi bosta pritrjeni na izvir enosmerne napetosti, ki bo prek vodnega curka poganjala tok, ki ga bomo merili z ampermetrom.
- Za cilinder smo vzeli drenažno cev, notranjega premera 10,4 cm, za katero smo ustvarili tudi bat za ustvarjanje dovolj velikega pritiska in posledično dovolj močnega curka
- Cilinder smo na spodnji strani zatesnili z vročim lepilom in plastičnim nastavkom
- Naredili smo še načrte za naslednjič
2. DAN:
- Na dnu ob strani cilindra smo zvrtali luknjo, vstavili cevko (notranji premer 0,6 cm) ter stvar zatesnili in ojačali s kovinskim obročem;
- Izkazalo se je, da je bil bat prava inženirska mojstrovina, saj je prenesel precej sile in pritiska, poleg tega pa je relativno učinkovito tesnil:
- SESTAVA BATA: Najpomembnejši del bata je glava, ki je sestavljena iz treh plasti:
- kovinske ploščice na dnu
- vmesne plasti iz srednje trdega izolacijskega materiala - kvalitetne penaste gume
- vezane plošče na zgornji strani, pritrjene na osnovno os bata
- Vse skupaj smo zvezali s kovinsko žico, ojačali z vročim lepilom ter zatesnili; pritrdili smo ga na kovinsko palico, ki je imela na dnu zvrtane luknjice, katere so omogočale elegantno vezavo z batom, in jih kasneje, ko smo ugotovili da še preveč puščajo prelepili z lepilnim trakom. Kombinacija materialov je poskrbela za zadostno moč in tesnenje v cevi.
- V konec cevke smo vstavili žičko (premera- 0,5mm in upornosti upor- 0,10 Ω)
- Podrobneje smo razdelali idejo merjenja upornosti curka na različnih razdaljah
3. DAN:
- Lotili smo se meritev;
- Priprava razstopine NaCl:
Specifične upornosti raztopin NaCl (iz "Priročnika elementarne fizike")
KUHINJSKA SOL NaCl Molska masa= 58,5g/mol |
Koncentracija [%] |
Gostota pri 20°C [kg/m2] |
Specifična upornost [Ωcm] |
5 |
1,034 |
14,9 |
|
10 |
1,071 |
8,3 |
|
20 |
1,148 |
5,1 |
Formule:
Kjer je C koncentracija raztopine, n množina topljenca, V volumen kapljevine, M molska masa topljenca