UVOD

Anizotropija je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka lastnost odvisna od smeri. V našem primeru je to hitrost širjenja valovanja skozi snov. Za primer valovanja vzemimo svetlobo. Če jo pošljemo skozi izotropno snov, t. j. snov, katere struktura je neurejena, vsak delec je usmerjen po svoje (npr. steklo, voda), se valovanje širi z enako hitrostjo ne glede na polarizacijo. Seveda moramo opazovati le eno od valovnih dolžin, sicer nam začne delati probleme disperzija. Če pa pošljemo svetlobo skozi anizotropno snov, katere gradniki so v veliki večini usmerjeni enako (npr. led, kalcit, kremen), opazimo, da je lomni količnik, in posledično hitrost valovanja, odvisna od polarizacije.

Naša naloga je bila, da naredimo model anizotropne snovi. V navodolih nam je bilo naročeno, naj uporabimo vrv, na katero bi napeli vzmeti. Te bi vrv napenjale v prečni smeri in tako spreminjale hitrost valovanja. Najprej smo hoteli vzbuditi na vrvi stoječe valovanje ter preko frekvece in valovne dolžine določiti hitrost po znani zvezi, a bi za to potrebovali relativno velike frekvence, pa še amplitude bi bile premajhne, da bi dovolj natancno določili vozle. Tako smo se odločili, da bomo raje poslali samo en signal (val) in merili čas, ki je potreben, da en val prepotuje določeno razdaljo. Da bi dobili dovolj velik odmik, smo sestavili diskreten model valovanja iz uteži in vzmeti. Ta naj bi v prvem približku dovolj dobro aproksimiral zvezno raztegljivo vrv.

Slika 1: sestavljanje ogrodja za model anizotropne vrvi

Raziskovalna skupina:

  • Barba Žiga (vodja)
  • Perpar Luka
  • Ramšak Aljaz
  • Simič Gregor
  • Zadnik Lenart (desna roka)

Mentor: Sergej Faletič