Sklepi in ugotovitve
Najprej moramo omeniti, da ima cunami zelo veliko valovno dolžino, katero je zelo težko ustvariti v akvariju, kakršnega smo imeli mi. Da bi dobili zares dolgo valovni dolžino, bi morali imeti vsaj par metrov daljši akvarij. Vendar, po manjših prilagoditvah le tega, lahko rečemo, da smo ustvarili “cunami”.
Najprej smo ugotovili, da hitrost cunamija na “odprtem” ni odvisna od mase zajete vode, ampak od globine akvarija. Enačba hitrosti je torej
pri čemer je g gravitacijski pospešek, h pa globina akvarija. Na podlagi naših rezultatov smo ugotovili, da se izmerjena in izračunana hitrost bolje ujemata pri večji globini, kot pa pri manjši. Napaka pri manjši globini je 30%, pri večji večji globini pa je 15%.
Primerjali smo tudi, kako strmina klančine vpliva na nastanek “cunamija”, oziroma na kateri klančini je sprememba njegove višine najbolj izrazita. Naše ugotovitve so naslednje:
- Zelo položna klančina: problem pri zelo položni klančini je ta, da val, le te ne zazna in nadaljuje svojo pot, ter se pri tem nič ne zgodi. "Cunami" ne nastane.
- Zelo strma klančina: tudi pri zelo strmi klančini je problem, ker tudi te val ne zazna, oz. če bi bila klančina navpična, bi se od nje le odbil. tudi tukaj ne nastane “cunami”.
- Optimalna klančina: Sicer tiste zares optimalne klančine verjetno nismo ravno zadeli smo pa opazili, da je val z največjo začetno energijo dosegel največjo spremembo višine pri klančini z naklonom 15,9˚. Prav tako nam je pri tem naklonu klančine uspelo »dvigniti« največ valov, in s tem pokazati približno simulacijo cunamija.
Iz grafa 8 v rubriki rezultati se lepo vidi zmanjšanje hitrosti vala na klančini. Iz grafa 5 in 6 pa je razvidno, da se val na klančini dvigne, za koliko pa se le-ta dvigne pa je odvisno od njegove začetne energije in pa tudi od naklona klanca na katerem se dviguje.
Ugotovili smo torej, da se hitrost vala pred klančino zmanjša, posledica tega paje, da se val dvigne in nastane “cunami”.