Teorija

Trdne snovi se pod vplivom zunanjih sil deformirajo. Tako velja tudi v primeru, ko v plastenki povečujemo tlak. Ker je tlak sorazmeren z mehansko napetostjo, veljajo enake zakonitosti kot pri navadnem nateznostnem poskusu.

Diagram

Na začetku grafa, to je na področju kjer velja Hookov zakon , pri čemer je mehanska napetost, prožnostni modul in relativni raztezek, so relativni raztezki sorazmerni mehanski napetosti in deformacija je popolnoma reverzibilna, če napetost odstranimo.

Mehanska napetost je sila na ploskovno enoto (npr. njuton na kvadratni milimeter , kar tudi imenujemo pascal), ki jo ločimo glede na smer delovanja (lahko je tlačna, natezna, upogibna, strižna, uklonska in torzijska).

Mehansko napetost si lahko predstavljamo kot povprečje ali porazdelitev notranjih sil telesa, ki uravnovešajo oz. nasprotujejo zunanjim silam. Zamislimo si kratko elastično vrv (npr. vrv, ki jo uporabljamo za pritrditev stvari na strehi avtomobila...). Če primemo konca vrvi vsakega v eno roko in vlečemo narazen, povzročamo v vrvi mehansko napetost oz. naša sila deluje v smeri osi vrvi ali drugače rečeno pravokotno na prečni prerez vrvi. V takšnem primeru pravimo, da je natezna mehanska napetost in ta povzroča na telesu relativni raztezek (naša vrv se podaljša).

Nad mejo elastičnosti se po odstranitvi mehanske napetosti del deformacije ohrani trajno, torej se preizkušanec ne vrne v izhodiščno stanje. Med mejo plastičnosti in zlomne trdnosti se mehanska napetost za nadaljnje raztezanje preizkušanca, manjša. V primeru plastenke se zmanjša debelina plastičnega plašča, saj mora ta zaradi raztezanja plastenke zavzeti večjo površino.

Lahko bi predpostavili, da je deformacija plastenke odvisna tudi od časa delovanja tlaka, saj se je pri iskanju meje zlomne trdnosti izkazalo, da je bilo to stanje doseženo šele čez nekaj sekund, pri čemer je bil tlak v tem času konstanten. Tako bi lahko govorili v tem primeru o zakasneli deformaciji.