Svetloba je elektromagnetno valovanje, zanjo veljajo značilni pojavi, kot so lom, uklon, interferenca. Pri našem poskusu, smo opazovali lom svetlobe na segretih zračnih plasteh. Zrak ima pri sobnih pogojih lomni količnik približno 1.0003, kar je zelo blizu lomnemu količniku vakuuma (n0 = 1).
Lom svetlobe je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom. Na meji med sredstvi se valu spremeni smer; njegova valovna dolžina se poveča ali zmanjša, medtem ko frekvenca ostaja konstantna.
Pri prehodu svetlobe skozi segret zrak pa loma svetlobe ne moremo obravnavati tako preprosto, saj je prehod med plastmi zvezen, torej se lomni količnik zvezno spreminja.
Pri lomnem količniku zraka približno velja, da je
pri čemer je n lomni količnik zraka, ρ pa gostota, za katero, pri predpostavki, da je zrak idealni plin
torej je lomni količnik zraka obratno sorazmeren temperaturi.
Lom svetlobe plasteh zraka z različno temperaturo je kriv za mnoge opazljive pojave, kot je naprimer migetanje slike pri pogledu skoti segret zrak, migetanje zvezd, fatamorgana itd.