Naš poskus je izgledal nekako takole: med zvočnik in mikrofon smo postavili neko grelno telo (v našem primeru plinski in električni gorilnik) ter preverjali jakost zvoka pri različnih kotih, če grelno telo miruje in se spreminja le frekvenca zvoka.
Razdalja med oddajnikom (zvočnikom) in grelnim telesom, ter grelnim telesom in mikrofonom je bila približno 0,25 m. To razdaljo smo upoštevali pri obeh grelnih telesih (plinskem in električnem gorilniku).
Za lažje razumevanje poskusa se moramo zavedati, kaj se je med poskusom dogajalo z zrakom in posledično zvokom.
S pomočjo grelnega telesa smo segreli plast zraka (zaradi premikanja zraka – advekcije, smo zrak segrevali ves čas poskusa). Z uporabo termo člena smo ugotovili, da se segret zrak nahaja v večini le nad grelnim telesom (za plinski gorilnik je to premer približno 15 cm, za električnega pa približno 25 cm).
Temperaturo smo merili približno na sredini grelnega telesa, ter ob robu za lažjo primerjavo (ter za preverbo, ali termo člen deluje). Predpostavili pa smo, da se temperatura linearno spreminja (na sredini je najvišja, na robovih najnižja).
Rezultati so potrdili našo teoretično napoved: Interferenčni maksimumi zunaj prvotne smeri širjenja zvoka - torej pod določenim kotom, kažejo na odklon od prvotne smeri valovanja. Ta pa je posledica spremembe lomnega količnika (valovne dolžine, če smo natančnejši), zaradi prehoda prek temperaturnega gradienta.
S tem poskusom menimo, da se dobro opiše in razmeroma lahko sliši odklon v smeri zvočnega valovanja na toplejših plasteh zraka.