Uvod v teorijo propagacije zvoka po segretih plasteh zraka

Širjenje zvoka po plinih (sem prištevamo tudi zrak), v okviru termodinamike obravnavamo kot adiabatni proces, saj smatramo spreminjanje razmer v mediju za nadvse hitro, kar nas napelje na misel da ni izmenjave toplote.

Za adiabatni proces velja naslednja zveza med tlakom in prostornino:

enacba_1

Tu je   enacba_2

Iz tega pa sledita dve zvezi, ki ju lahko uporabimo za izpeljavo valovne enačbe, za širjenje zvoka v cevi.

enacba_4

enacba_5

Osnova za izpeljavo valovne enačbe je kot velikokrat, drugi Newtonov zakon, ki ga zapišemo za stebriček zraka v cevi:

enacba_6

enacba_7

Postopek izpeljave valovne enačbe si lahko v splošnejši obliki ogledamo v vsakem univerzitetnem učbeniku za osnovni kurz klasične fizike, npr.

Po postopku izpeljave, pridemo do take valovne enačbe:

enacba_19

Izraz v oklepaju na levi je recipročna vrednost kvadrata hitrosti širjenja valovanja po plinih.

enacba_20

Gostoto izrazimo iz enačbe stanja za idealni plin:

enacba_21

Kjer so M kilomolska masa, p tlak, R Raynoldsova konstanta, T pa temperatura.

enacba_22

Vidimo, da je hitrost zvoka v idealnem plinu tem večja, čim višja je temperatura tega plina. Za realni plin, kar zrak tudi je, je enačba malce drugačna, a temperatura še vedno ostane v števcu pod korenom. Torej podčrtana ugotovitev še vedno obvelja.

Posledica širjenja zvoka skozi segret zrak je uklon smeri širjenja valovanja. Nad močno segreto ploščo, se vzpostavi gradient temperature, ki kaže proti središču plošče (v to smer temperatura narašča). Ko zvok potuje prek plošče, se v plasteh zraka bliže središču plošče, hitreje širi. Zato se smer valovanja ukloni navzven.

enacba_23

Zgornja shema prikazuje uklon smeri, pri širjenju zvoka na različno segretih plasteh zraka. Ko se dela zvočnega valovanja, ki prehajata preko različnih delov temperaturnega gradienta ponovno srečata, pride do interference, pri čemer dobimo značilne ojačitve, pod določenimi koti.

Pojav nekako oriše spodnja shema:

enacba_24