Potek eksperimenta

Izmeriti lom zraka na toplih plasteh zraka je precej zahtevna naloga. Velik problem nam je predstavljalo gibanje zraka, medija za prenos zvočnega valovanja, saj gibanje le-tega za razliko od svetlobe močno vpliva na zvok. Po temeljitem razmisleku smo se odločili, da poskusimo z izvorom zvočnega valovanja, ki ga usmerimo čez navpične plasti toplega zraka. Za zaznavo smo uporabili usmerjen mikrofon, s pomočjo katerega smo na računalniku opazovali nihanje napetosti. Mikrofon smo premikali po krožnici okoli zvočnika in merili različne jakosti zvoka. Okrog poskusa smo improvizorično postavili nekaj pene, da bi karseda zmanjšali odboj zvoka od ostalih predmetov.

Najprej smo naredili kontrolni poskus brez toplega zraka. Razdalja med izvorom zvoka in mikrofonom je bila 75,5 cm, med izvorom in gorilnikom pa 23 cm. Majhna razdalja med izvorom in mikrofonom v primerjavi z valovno dolžino zagotovo doda nekaj k nenatančnosti naših meritev.

Nato smo med zvočnik in mikrofon postavili gorilnik, ki je skrbel za stalen stolpec toplega zraka, skozi katerega je šel zvok. Stolpec je bil polmera približno 4 centimetre. Že s prostim ušesom se da slišati razločne posledice interference zvoka. Meritve smo opravili pri različnih frekvencah. Izmerili smo tudi temperaturo zraka v različnih točkah nad gorilnikom.

Poskusili smo tudi piezo-električnim izvorom valovanja, ki pa je nam ni dal lepega sinusnega valovanja, zato smo ga zaradi natančnosti meritev raje opustili.

Prav tako smo namesto gorilnika poskusili električno ploščo, ki pa je očitno ustvarjala premalo vroč stolpec zraka, da bi lahko karkoli izmerili.

Poskus smo hoteli opraviti tudi zunaj, saj ne bi imeli težav zaradi odbojev, prav tako pa bi nam kres ali žar plošča dala večji stolpec toplega zraka, vendar nam žal jesensko-zimske razmere tega niso dopuščale.