Spreminjanje karakteristik U(I) pri različnih temperaturah
Graf 1:
Graf 2:
Graf 3:
Graf 4:
Zgornji grafi prikazujejo kako se tok čez diodo spreminja z napetostjo. Za posamezno diodo smo izrisali po en graf na katerem je prikazana karakteristična krivulja za vse štiri temperature pri katerih smo opravili meritve.
Iz zgornjih grafov je očitno, da pri višjih temperaturah tok začne naraščati pri nižji napetosti. Najvišja vrednost toka na spodnjih grafih je posledica različnih nastavitev omejitve tokovnega izvora. Karakteristike imajo enako oblika pri vseh temperaturah razen pri -192°C. Pri višjih temperaturah je temperaturna razlika premajhna, da bi ta znatno vplivala na karakteristiko.
Na grafih je razvidno čudno obnašanje toka v odvisnosti od napetosti pri meritvah v tekočem dušiku v primerjavi z meritvami pri ostalih temperaturah. Opazi se alterniranje toka pri povečevanju napetosti. Prav tako, glede na druge meritve, začne tok naraščati pri znatno višji napetosti in se zelo hitro spreminjati. Zaradi tega smo pomerili karakteristiko U(I) oranžne diode na dva načina, in sicer s programom LoggerPro ter z mikro ampermetrom brez računalniškega vmesnika, kot kažeta spodnja grafa 5 in 6.
Graf 5:
Graf 6:
Alterniranje smo še poudarili, tako da smo točke povezali. Prav tako opazimo, da čez diodo steče tok, ki je veliko večji od toka, ki ga navaja proizvajalec kot maksimalen tok (20mA) za oranžno diodo.
Napetost na izvoru smo nastavili na konstantno vrednosti. Ker je izvor stabiliziran, je bila tako stabilizirana tudi napetost. S tem, ko smo spreminjali tok, ta ni bil stabiliziran, zato opazimo raztresenost merilnih točk okrog ničelnega toka. Raztresenost točk je manjša, ko začne tok hitro naraščati (oz. ko postane krivulja toka v odvisnosti od napetosti bolj strma), saj je tam manj merilnih točk.
Spekter LED diod pri različnih temperaturah
Graf 7:
Graf 8:
Graf 9:
Graf 10:
Zanimalo nas je, če se valovna dolžina izsevane svetlobe spreminja s temperaturo diode. Na zgornjih grafih smo prikazali rezultate naših meritev s spektrometrom. Opazimo, da ni enega pravila, po katerem se vrhovi premikajo s temperaturo in je to najverjetneje povezano z materiali iz katerih so LED diode izdelane. Majhni vrhovi na grafih 7, 8 ter 9 sovpadajo in so torej posledica zunanjih virov. Kar pa je očiten trend pri vseh meritvah, je pojav dodatnega vrha pri meritvi v tekočem dušiku. Ta je za zeleno diodo najizrazitejši. V spodnjih tabelah je prikazano, kako se spreminja položaj vrha emisijske črte za posamezne barve pri različnih temperaturah.
Položaj vrha emisijskih spektrov:
