Ugotovili smo, da tema tega projekta v resnici ni tako zelo preprosta, kot se zdi na prvi pogled oziroma je vsaj bolj zapletena, kot bi bilo za tri srečanja primerno. Če bi se s tem ukvarjali dlje časa, bi izpopolnili drugo verzijo eksperimenta in izvedli čim večje število meritev, ki bi nam morda lahko dale boljše in trdnejše zaključke. V nasprotnem primeru bi se bilo treba domisliti spet novega, tretjega poskusa. Zadeva je torej v resnici precej obširna.

Po drugi strani pa moramo pripomniti, da se nam zares velik problem zdi to, da so si balončki - čeprav iz istega pakiranja - lahko po kakovosti tako zelo različni, da mogoče lahko celo rečemo, da je prvi in najbolj odločilen parameter, zakaj balon poči ali ne poči, pravzaprav prav to - ali ima kako napako pri izdelavi ali ne. Morebitnih poškodb balončka namreč večinoma prej sploh ne moremo videti, saj so tako zelo drobne oziroma ne moremo na oko določiti, ali je na kakšnem mestu balon tanjši ali ne. Za primer lahko vzamemo že prav našo izkušnjo: enega izmed balonov smo napolnili z vodo in je bil namenjen za poskus, v zadnjem trenutku pa smo videli, kako iz njega teče čisto droben curek vode. Če tega ne bi opazili, bi tudi ta najbrž počil prekmalu in padel v kategorijo “čudnih rezultatov”.

Zato mogoče praktično sploh ne moremo priti do kakšnih pametnih rezultatov, razen če obstaja način, kako zagotoviti identične balone. To pa žal ni bilo v naši moči.