Kot smo že omenili psihrometer ne pokriva območja vlažnosti okolja s temperaturami pod lediščem tekočine v katero namakamo mokri termometer. Rezultati ki jih dobimo s psihrometrom so zelo natančni za okolje v katerem poskrbimo, da se v njem ne ustvarjajo mikroklime (z drugimi besedami, okolje z dobro premešanim zrakom). Zaključimo lahko da je psihrometer učinkovita merilna naprava, ki pa ni primerna za opravljanje hitrih in samodejnih meritev (meritev opravljena v manj kot minuti).
Ker smo pri poskusu uporabljali samo termometra, je prispevek napake merilnega inštrumenta največji. Stacionarno okolje smo z ventilatorjema dobro ohranjali, tako da je edina napaka neinštrumentalne narave lahko slabo tesnjenje komore in s tem nestabilen tlak v komori v času opravljanja meritve. S poskusom smo ugotovili, da v komori pada vlažnost v 15 min približno za 5%. Območje med 0 in 15 minutami pa ne znamo opisati najbolje, saj je merilec vlažnosti, s katerim smo nadzorovali poskus, bil zelo slabo odziven (ko je vlažnost že padla, se je merilec odzval s časovnim zamikom). Spreminjanje temperature okolja med meritvijo je zanemarljivo.
Glavne težave, ki smo jih opazili med opravljanjem meritev, so bile sledeče:
Da bi napravo izboljšali in se s tem izognili zgoraj navedenim težavam, bi morali imeti avtomatsko odčitanje temperature. Termometra bi morala biti povezana z računalnikom oz. računalniškim programom. Takrat, kadar bi računalnik iz mokrega termometra odčital stabilizirano temperaturo (temperatura se v daljšem času nekaj minut, ne spremeni), bi odčital tudi temperaturo na suhem termometru in odčitani temperaturi obdelal po psihrometrski enačbi ter prikazal relativno vlažnost zraka. Po poljubnem času, ko bi ponovno želeli meriti relativno vlažnost zraka, bi morali krpico ponovno namočiti. Da bi olajšali namakanje krpice, bi lahko v cevi, v kateri je moker termometer, nastavili razpršilnik (kot pri parfumih) in krpico enostavno le poškropili. Da bi se izognili vplivu spreminjanja vlage med merjenjem vlažnosti, bi ob trenutku, ko želimo vlago v zraku izmeriti, na psihrometer postavili komoro, ki zelo dobro tesni. Tako bi ohranili razmere v zraku, kot so bile ob trenutku, ko smo želeli meritev opraviti.
Relativno vlažnost zraka bi lahko izmerili tudi tako, da bi posodo, ki je v nekem prostoru, neprodušno zaprli. Najprej bi zraku v posodi izmerili temperaturo $T$ in iz nje preko Claussius-Clapeyronove enačbe:
$e_s=e_{s0} . e^{\frac{h_iM_v}{R}(1/T_0-1/T)}$
izračunali nasičen parni tlak zraka v posodi.
Zrak v posodi bi nato ohlajali. Ko bi se na stenah posode pojavile kapljice, bi odčitali temperaturo zraka v posodi. To bi za nas bila temperatura rosišča $T_d$. Iz nje bi preko Claussius-Clapeyronove enačbe:
$e_s=e_{s0} . e^{\frac{h_iM_v}{R}(1/T_0-1/T_d)}$
izračunali parni tlak zraka v posodi.
Relativno vlažnost zraka f bi izračunali po enačbi:
$f=\frac{e}{e_s}$
Da bi bilo merjenje vlažnosti zraka bolj priročno v vsakdanji uporabi, bi lahko določili časovno odvisnost pojavitve kapljic na steni posode. Ob sobni temperaturi bi tako čas, ki preteče od začetka hlajenja zraka v posodi (hladili bi lahko le s postavitvijo leda na vrh posode) do pojavitve kapljic na steni posode pomenil določeno relativno vlažnost zraka.
- Ali lahko z našim psihrometrom izmerimo vlažnost prostora?
Opravljene meritve so pokazale, da izdelani psihrometer lahko izmeri delež (odstotek) vlage v notranjem ali zunanjem prostoru. Ugotovili smo, da so meritve tudi zelo natančne. Edina omejitev, ki jo ima psihrometer, so prostori katerih temperature se gibajo pod temperaturo ledišča vode.
- S kakšno natančnostjo lahko izmerimo vlažnost zraka z našim psihrometrom?
Napaka izdelanega psihrometra je približno skladna z napako elektronskih merilcev vlažnosti. Žal nam je za več eksperimentalnih meritev zmanjkalo časa. Tako smo lahko operirali z zgolj nekaj meritvami, ki smo jih imeli, kar pa je premalo za izračun numerične napake merilne naprave. Prav tako pa smo imeli zgolj podatke za začetno in končno stanje.
- Kako je vlažnost zraka odvisna od temperature mokrega termometra omočenega v vodi in antifrizu?
Vlažnost zraka v odvisnosti od temperature mokrega termometra smo opisali preko C-P enačbe. Temperaturna razlika je obratno sorazmerna z vlažnostjo. Torej se mokri termometer bolj ohladi v suhem ozračju in manj v vlažnem. Za antifriz velja podobno, le da so te temperaturne razlike drugačne, saj moramo upoštevati kemijske lastnosti mešanice antifriza in vode. Slednje tako vplivajo na konstante v psihrometrski enačbi.
- Kakšna je razlika v merjenju vlažnosti z uporabo vode in antifriza? Katera tekočina je uporabnejša?
Uporabnejši je antifriz, ker lahko meri vlažnost v območjih zunanjih temperatur pod lediščem vode. Razlike v merjenju vlažnosti praktično ni, postopek je identičen, le do drugačnih razlik temperatur prihaja. Razlika ki pa je ključna, je postopek izpeljave C-P enačbe, ki zahteva premislek za mešanico, katere kemijske lastnosti niso popolnoma tabelirane in jih je treba izpeljati. Pri nas je bila izpeljava še posebej težavna, saj nismo imeli podatka za razmerja mešanice.
- Ali bi lahko na kakšen drug, svoj način izdelali merilec vlage?
Težave ki smo jih opazili, se dotikajo predvsem komore, odčitavanja temperature in navlažitve mokrega termometra. Temperaturo bi morali odčitati avtomatsko in preko vmesnika poslati v program za obdelavo, ki bi računal takojšnjo razliko in vlažnost. Tako bi dobili vmesne podatke, ne samo začetnih in končnih. Meritev je dolga in zato podvržena spreminjanju ozračja. Za testne meritve bi potrebovali komoro, ki bi bolje tesnila. Da bi obšli konstantno navlaževanja termometra, bi to lahko naredili avtomatsko z razpršilcem, ki bi bil usmerjen na termometer. Navlažitev je namreč mukotrpno in dolgotrajno opravilo, saj zahteva odstranitev termometra iz stojala, pri čemer vse skupaj opravljamo z improviziranimi rokavicami, da nam ni potrebno dvigovati komore.