Za izvedbo projekta smo potrebovali nekaj plastenk (izbrali smo enoliterske plastenke za vodo oz. sok), merilni valj, štoparico, vrtalnik z nekaj različno velikimi svedri in veliko posodo, v kateri smo opravljali meritve, ne da bi zmočili celotno učilnico.

Meritve smo opravljali v podobnih plastenkah, s tem, da smo za lažje računanje privzeli, da je presek plastenke po celi njeni višini enak. V plastenko smo, odvisno od meritve, zvrtali eno do dve luknji. Nato smo nalili vodo malo nad nižjo luknjo. Gladino vode smo si označili na plastenki. To smo privzeli za ničelno točko meritve. Meritve je namreč zelo težko opravljati v bljižini luknje, saj tam voda teče zelo počasi in po zunanji steni. Čas bi tako zelo težko natančno določil. Prav tako pa zaradi površinske napetosti voda ne bi tekla skozi luknjo pri zelo majhnih višinah h.

Da bi dobili čim bolj natančne meritve in grafe smo merili po intervalih. V plastenko smo dolili 100ml vode in merili čas, ki je potreben, da dolitih 100mL odteče skozi plastenko. Meritve smo ponovili in nato povečevali količino vode po korakih za 100mL. Tako smo merili za različne možne kombinacije (ena luknja, dve luknji, odprta in zaprta plastenka, ipd).

Višino vodne gladine smo izračunali z volumnom vode, ki je stekel skozi luknjo (100mL) ter s presekom plastenke.

Volumski tok smo računali z volumnom vode, ki je pretekla v izmerjenem času, iz volumskega toka ter izmerjene velikosti luknje pa smo izračunali hitrost vode.