Rezultati so bili pričakovani; manjša luknja ustvari manjši pretok, medtem ko večja luknja ustvari večjega. Hitrost vode (v2) je odvisna le od višine vodne gladine nad luknjo (h). Velikost luknje (S2) ne vpliva na hitrost vodnega curka.

Volumski tok vode je odvisen od velikosti luknje (S2) in od višine vodne gladine nad luknjo (h).

Zaprta plastenka ustvari bistveno razliko le, če je v plastenki samo ena luknja (Primer 2a). V kolikor sta dve luknji (Primer 4b), razlike praktično ni, saj dodatna luknja priskrbi potreben zrak.

Razlike med meritvami zaprte in odprte plastenke z istimi luknjami (S2) praktično ni (primera 1a in 4b). Manjše odstopanje je bilo vidno le pri manjših luknjah (S1 in S2 sta si pri merjenju bili enaki), saj zrak ni dovolj hitro vtekal v plastenko skozi S1. Pri večjih luknjah odstopanja ni bilo, saj je bila S1 (v primeru 4b) le malo manjša od velikosti vratu plastenke (primer 1a).

Za primer 2a (zaprta plastenka z eno odprtino) Bernoulijeva enačba predvideva, da se tlaki ne izenačijo, volumski tok pa je enak nič, zato se iztekanje vode ustavi, oz. sploh ne steče, kar je poiskus tudi pokazal.

Enačbe smo izpeljali za primer dveh lukenj (S1 in S2). Enačbe lahko uporabimo tudi za druge analogne primere, kjer voda izteka skozi posodo (skozi S2), nad vodno gladino pa se zbira zrak, ki vteka v posodo (skozi S1). Če je to primer počenega lonca, kjer je S1 bistveno večji od S2 so te enačbe brezpredmetne - se ne razlikujejo od enačb, ki razmerje velikosti odprtin zanemarijo. Te enačbe so torej bolj primerne za primere, kjer sta si odprtini S1 in S2 podobni oz. vsaj primerljivi.

Gladina vode je prenizka (preblizu luknje), da bi voda lahko normalno tekla.