UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI

Iz rezultatov lahko sklepamo, da so povprečni rezultati pri spuščanju uteži večji kot pri ostalih dveh metodah. Kot smo že zapisali v uvodu, je ta metoda najmanj zanesljiva, ker nam ni vedno uspelo spustiti utež na žebelj tako, da bi ta udarila žebelj točno s središčem ploskve, kjer bi na žebelj predala največ energije. Zaradi tega je bila pri tej metodi potrebna večja količina dela, da zabijemo žebelj 1cm v klado.

Manjša odstopanja smo ugotovili pri ostalih dveh metodah. Najmanjša odstopanja so pri spuščanju palice v vodilu brez, kjer smo lahko palico s pomočjo vodila spustili na žebelj tako, da je bilo pri udarcu njeno težišče točno nad žebljem.  Pri zabijanju s kladivom pa je tako, da včasih »zapiha veter« in lahko posamezen rezultat tudi bolj odstopa.

Na odstopanje rezultatov lahko vplivajo tudi drugi dejavniki kot so različna trdota lesa na kladi, bližina grče, gostota letnic, kot pod katerim je žebelj zabit v klado itd.

Pri vseh meritvah smo ugotovili, da je bilo pri drugem udarcu žeblja v povprečju potrebno več dela kot pri prvem, kar je v skladu z našimi pričakovanji, saj je les pod žebljem bolj zbit in tudi površina žeblja, na katero deluje trenje, je večja.

Rezultati so pokazali, da pri različnih dejavnikih oz. pogojih, pri katerih zabijamo žebelj, potrebujemo različno količino dela za enak rezultat. Vsi rezultati so bili v skladu z našimi pričakovanji.

Za zabijanje žeblja v vlažen les je potrebno manj dela, saj je les redkejši – se omehča. Ko smo zabijali žebelj v trši hrastov les, smo za to potrebovali precej več dela. Ko smo žeblje namazali s »SONAX« oljem in s tem zmanjšali trenje med lesom ini žebljem, smo za zabijanje žeblja potrebovali manj dela. Na koncu smo primerjali kako je z delom, če zabijemo žeblje z različnim premerom, in ugotovili, da je za debelejše žeblje potrebno več dela, ker mora v lesu nastati večja luknja in ker se ob debelešem žeblju les bolj zbije, kar povzroči večje trenje.

Rezultati se pri zabijanju žeblja s palico v vodilu in s kladivom med seboj le malo razlikujejo, zato lahko rečemo, da sta ti dve metodi primerni za ugotavljanje količine dela potrebnega za zabijanje žeblja v leseno klado. Pri spuščanju uteži pa bi morali zagotoviti, da bi utež vedno udarila v žebelj točno s sredino spodnje ploskve (da bi bilo težišče točno nad žebljem).

»DELO KREPI ČLOVEKA