V tem delu meritve smo poskusili izmeriti hitrost delca s pomočjo optičnih vrat, zatem smo z razliko med potencialno energijo in kinetično energijo izračunali energijske izgube.
Na klanec smo postavili optična vrata, valjček pa smo skušali izpustiti čim bližje prvim vratom.
PRVI DEL-DRSENJE VALJA:
Meritve so potekale dva dni, a ker je bil klanec različno nagnjen in so bila optična vrata različno oddaljena, meritev ne moremo združiti.
Prvi dan meritev:
Prvi dan smo izvedli eno serijo meritev, katera je vsebovala 8 meritev. Ker je bilo odstopanje od povprečne vrednosti pri drugi meritvi tako visoko, smo jo izpustili.
Podatki za prvi dan so bili:
Drugi dan meritev:
Na drugi dan smo izvedeli tri serije meritev, vsaka meritev pa je obsegala 7 meritev.
Podatki za drugi dan so bili:
Izračun za drugi dan:
DRUGI DEL-KOTALJENJE VALJA:
Prvi dan meritev:
Prvi dan smo izvedeli eno serijo meritev, ki je vsebovala sedem meritev. Zadnje meritve nismo šteli, zaradi velikega odstopanja od povprečne vrednosti.
Drugi dan:
Drugi dan smo naredili tri serije meritev: prva po 8, druga po 9, tretja pa po 8. čeprav so nekatere meritve močno odstopale od povprečne vrednosti jih ni bilo upravičeno izpustiti: 8. meritev prve serije, 7. in 9. meritev druge serije in 8. meritev tretje serije odstopajo vse za 1,217123.
Tako odstopanje nam pomeni ogromno napako.
MERJENJE IZGUB Z ULTRAZVOCNIM MERILNIKOM
V tem delu poskusa smo z ultrazvočnim merilnikom opazovali hitrost telesa v odvisnosti od lege. S tem podatkom lahko izračunamo hitrost, s hitrostjo pa kinetično energijo telesa.
S primerjanjem spremembe potencialne energije s spremembo kinetične energije lahko ugotovimo energijske izgube.
PRVI DEL-DRSENJE VALJA
V sledeči tabeli so podane merjene točke in izračunane energijske izgube:
Tabela prikazuje energijske izgube telesa za neko prepotovano pot. Opravljene meritve zaradi ozkega zornega kota detektorja niso bile v celoti uporabne, ker je detektor vmes zaznal tudi ostale predmete. Za vsako meritev smo zato izbrali uporabne intervale in rezultate strnili v gornji tabeli. V spodnjem grafu je prikazana pretvorba kinetične in potencialne v notranjo energijo v odvisnosti od prepotovane poti. Krivulji drsenja in kotaljenja na grafu ne gresta skozi izhodišče, saj je detektor začel meriti šele od določene razdalje od točke spusta.
V spodnjem grafu je prikazanje rast notranje energije v odvisnosti od poti.
Koeficient premice:
(zadnja številka je standardni odklon točk)
Na x osi je podana pot (razlika med dvema legama predmeta) predmeta po klancu navzdol.
Na y osi pa je izračunana energija, ki jo ima predmet v določeni poti na klancu.
To smo dobili tako, da smo iz Loger proja lahko določili končno in začetno hitrost, ki jo je imel predmet med dvema legama. Da smo dobili bolj natančne vrednosti za začetno in končno hitrost smo grafu najprej prilagodili najbolje prilegajočo premico nato pa izračunali hitrosti v izbranih točkah. Poleg hitrosti smo iz Logger proja razbrali tudi začetno lego in končno lego, nato pa smo z enačbami(teorija) lahko izračunali energijo med tema dvema legama. Ta energija je predstavljena na y osi. To smo naredili za več meritev in zaradi tega, ker smo imeli različne prepotovane poti telesa dobili več točk vzdolž y osi, ki smo jih nato povezali.
DRUGI DEL -KOTALJENJE VALJA
V sledeči tabeli so podane zaznane poti in izračunane energijske izgube:
V spodnjem grafu je prikazanje rast notranje energije v odvisnosti od poti.
Koeficient premice:
(zadnja številka je standardni odklon točk)