Do odboja svetlobe pride na meji med dvema sredstvoma z različnima lomnima količnikoma. Če je meja gladka pride do odboja po lomnem zakonu, kar pomeni da je vpadni kot žarka svetlobe enak odbojnemu. V primeru popolnega odboja pa se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom popolnoma odbije. To se zgodi ko je vpadni kot svetlobe večji od mejnega kota.
predstavlja lomni zakon v primeru, ko je vpadni kot manjši od mejnega kota.
V primeru totalnega odboja ne pride do loma žarka v optično redkejše sredstvo ampak le do odboja. Takrat lahko lomni zakon preuredimo na sledeč način:
Brewstrov kot predstavlja kot (merjen od vpadne pravokotnice proti vpadnemu žarku), pri katerem je odbit žarek popolnoma polariziran v ravnini, žarek, ki se lomi v drugo sredstvo, pa je le delno polariziran. Do tega pojava pride le, ko je kot med odbitim in lomljenim žarkom 90°.
Zveza med Brewstrovim kotom in lomnim količnikom je
Lomni količnik je razmerje med fazno hitrostjo razširjanja elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru c in hitrostjo razširjanja v snovi v:
Lomni količnik je torej povezan z dielektričnostjo z enačbo
Pri eksperimentu smo uporabile sledeče vezje:
Vezje smo napajale z izmenično napetostjo.
Kapaciteta koncenzatorja:
Tok skozi vezje
Napetost na kondenzatorju
Glede na to, da je naše vezje tudi visokofrekvenčno filter, je dobra meritev napetosti na kondenzatorju možna samo pri velikih frekvencah.