Zaključek

METODA S POPOLNIM ODBOJEM

Metoda s popolnim odbojem se nam je zdela nabolj preprosta, saj smo potrebovale najmanj pripomočkov, priprave na meritev so potekale hitro in tudi je dokaj preprosta. Imele smo težave z dodatnimi odbitimi žarki in smo morale večkrat preverjati, če opazujemo pravi žarek. Meritev bi lahko izboljšale, če bi imele držalo za laser. Pri meritvi smo namreč laser usmerjale z roko, kar je po našem mnenju največji dejavnik za nenatančno meritev. Zamislile smo si držalo za laser, s katerim bi dosegle večjo natančnost:

Magnet 1 pride na notranjo stran akvarija, ostalo pa na zunajo. Na magnet 2 je pritrjena prozorna podloga z označenimi koti, nato pa še pride držalo za laser. Držalo za laser je gibljivo okoli skupne osi. Laserski žarek je usmerjen v kaplevino v akvariju, žarek pa kaplevino doseže na skupni osi ne glede na kot.




METODA Z BREWSTROVIM KOTOM

Metoda z Brewstrovim kotom je bila dokaj zahtevna zaradi raznih ovir. Laser ni bil 100% polariziran, kar nam je povzročilo kar precejšne težave. Laser in polarizator smo pomikale ročno. Poizkušale smo na več načinov, na koncu pa se je za naboljši način izkazal naslednji: laser, usmerjen kapljevino smo pomikale od 0° do 90° glede na gladino vode, odbiti žarek smo spremljale s polarizatorjem, ki smo ga tudi obračale. Tudi to metodo bi lahko izboljšale z držalom za laser. V primeru, ko nimamo dovolj kapljevine za cel akvarij, lahko uporabimo npr. krožniček in nalijemo kapljevine le toliko, da naredi ravno gladino. Pri tem načinu sicer varčujemo s kapljevino, vendar je težje odčitat kot, kakor pri metodi s popolnim odbojem, sej je težko določiti, kje je jakost prepuščene svetlobe 0.



METODA Z DIELEKTRIČNOSTJO

Merjenje dielektričnosti je bila namanj natančna metoda, kar je razumljivo, saj smo dielektričnost pri želenih pogojih izračunale, ne pa izmerile. Za to metodo bi potrebovale malo več časa, saj so priprave zelo dolge. Razlogov za nenatančne razultate pa je kar nekaj: žica v slamici ni bila napeta, kar vpliva na kapaciteto kondenzatorja; v kondenzatorju ni bila samo voda, ampak tudi slamica, torej smo v resnici merile dielektričnost vode+ slamice; popolnoma smo zanemarile upornost žic,... Vidimo, da se teoretična napoved ne ujema z meritvami. Od tod lahko zaključimo, da meritev izvedena na tak način ni primerna za merjenje lomnega količnika za svetlobo. Podrobneje pa se v to, zakaj pride de neskladja, nismo spuščale.