ZAKLJUČNE UGOTOVITVE:

Ugotovili smo, da je kapaciteta kondenzatorja odvisna od tekočine, snovi v njem. Z znanimi formulami smo računali kapacitivnost ter nato dielektričnost tekočin. Nekatere naše meritve za dielektričnosti snovi se ujemajo z podatki najdenimi na spletu, nekateri ne. Vzrokov za neujemanje dielektričnosti tekočin je več saj smo imeli tekom izvajanja naloge veliko težav. Kljub temu nam je na koncu uspelo izmeriti kapacitete ter iz njih izračunati dielektričnost snovi.

TEŽAVE:

Med samo izdelavo kondenzatorja in med meritvami smo naleteli na naslednje težave, zaradi katerih so bile meritve onemogočene ali pa neuporabne:

1. napačna izbira materialov (sprva smo za pritrditev naše podlage izbrali les, ta pa je nekoliko vpijal tekočino ter tako povzročil, da je naš kondenzator spuščal. Težavo smo rešili tako, da smo namesto lesenega podstavka uporabili plastični)
2. napačna izdelava kondenzatorja (preveč površno ovita škatlica za film v alufoljo, zaradi oblike ter velikosti škatlice. Kasneje tega kondenzatorja nismo vključili v naše meritve, problem pa je nastal tudi pri merjenju saj se žice ni dalo pravilno namestiti na kondenzator ter alufoljo)
3. oksidacija bakrene žičke v kondenzatorju iz pločevinke. Kasneje smo naš kondenzator izpopolnili tako da smo z brusnim papirjem nekoliko obrusili del ki je bil v stiku z žicami ter tako virom napetosti.
4. Motnost merjencev (pri poskusu smo uporabili destilirano vodo, olje ter glicerin, vendar sta se po večkratnem merjenju voda in olje že nekoliko zmešala, zato že iz izračunov opazimo da je pri meritvi z destilirano vodo prišlo do večjih napak)
5. Ena izmed možnosti za našo napako je tudi možna okvara vmesnika Logger pro. Z vmesnikom smo izmerili velikost naboja na našem kondenzatorju, takoj za tem, ko smo ga za kratek čas priključili, ter kasneje izključili iz vira napetosti. Vmesnik naj bi zaznal naboj na kondenzatorju, ter nadaljnje zmanjševanje naboja. Meritve ki smo jih dobili, se niso ujemale z tabeliranimi vrednostmi.